Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo Slovenije člen 89, 89-2.
jubilejna nagrada
Okoliščina, da je tožnik pri pravnemu predniku tožene stranke pri plači za september 2000 že prejel jubilejno nagrado za 30 let skupne delovne dobe, ne pomeni, da je tožena stranka prosta obveznosti, da mu izplača jubilejno nagrado za 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu.
Nezaposlenost in socialna ogroženost toženca pomenita uveljavljanje pritožbenega razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi katerega se zamudna sodba ne more izpodbijati.
nadomestna vročitev – potek roka na dela prost dan – nastop fikcije vročitve
Na podlagi 4. odst. 142. člena ZPP je nastopila fikcija vročitve z iztekom petnajstega dne in ne šestnajsti dan. Na to ne vpliva dejstvo, da je bil petnajsti dan dela prost dan (nedelja).
spor majhne vrednosti – razpravno načelo – trditveno breme – pomanjkljiva trditvena podlaga – informativni dokaz – vpogled v spis – sklicevanje na vlogo podano v drugem postopku
Za vsebinsko oziroma konkretizirano nasprotovanje tožbenim trditvam ni mogoče šteti pavšalnega sklicevanja na navedbe v ugovoru zoper sklep o izvršbi v drugem postopku. Pritožnik bi dejstva, zaradi katerih je menil, da zahtevek tožeče stranke ni utemeljen, moral ponovno navesti. To bi moral storiti ne glede na to, da je tožeča stranka v obeh postopkih uveljavljala identično terjatev, saj gre za dva ločena postopka, in ne glede na to, da je morebiti res izgubil del dokumentacije.
Izvajanje dokazov, kamor sodi tudi vpogled v spis oziroma listine, ki se v njem nahajajo, je namenjeno ugotavljanju pravočasno zatrjevanih dejstev, ne pa dopolnjevanju pomanjkljivih trditev ene od strank.
sodno varstvo - prevara - sporazum o prenehanju delovnega razmerja
Tožniku delovno razmerje ni veljavno prenehalo na podlagi sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, ki ne izraža njegove prave volje (tožnik je napisal pri toženi stranki pripravljeno listino, pri čemer ni bil seznanjen z njeno vsebino).
smrt stranke – prekinitev postopka – neodtujljive osebne pravice
Zaradi smrti tožnice, ki ni imela pooblaščenca, je sodišče postopek utemeljeno prekinilo, kljub temu da so pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja neodtujljive osebne pravice, ki jih ni mogoče podedovati.
Tožena stranka se svoje obveznosti s sklicevanjem na kasnejše preoblikovanje njene podružnice v samostojno pravno osebo, ne more razbremeniti, ne da bi pri tem pridobila soglasje upnika.
prodajna pogodba – sklenitev pogodbe z odložnim pogojem – terminska prodaja delnic – provizija za posel pridobitve delnic
Namen obeh strank je bil skleniti pogodbo v vsebini, kot je zapisana, stvar banke pa je bila, kako je priskrbela vrednostne papirje, ki jih je prodajala kot lastnica po terminskih pogodbah. Stranki pogodbe nista zapisali, da bi banka kot komisionar delnice kupovala v svojem imenu in za račun komitenta, temveč da je sama lastnica delnic, kar pomeni, da bi jih lahko ponudila iz svojega portfelja, če pa jih je priskrbela posebej na trgu vrednostnih papirjev, je sicer stroške tega posla lahko prevalila na tožnika, ne more pa biti upravičena do posebne provizije za opravljeni posel pridobitve delnic.
ZPP člen 205, 208. ZVEtL člen 1, 3, 4, 16, 17, 28. ZPPLPPS člen 22, 301, 302, 313.
postopek vzpostavitve etažne lastnine - nadaljevanje prekinjenega postopka - stečaj - izločitvena pravica- etažna lastnina vpis po ZVEtL
Postopka vzpostavitve etažne lastnine po ZVEtL ni moč prekiniti po določbah ZFPPIPPZ, saj je takšna prekinitev v nasprotju z namenom in cilji, ki jih zasleduje ZVEtL, predvsem pa je v nasprotju z določbami tega zakona. Namen ZVEtL je vzpostaviti etažno lastnino s čim manj ovirami, ne da bi bilo treba med udeleženci postopka predhodno razrešiti vsa medsebojna sporna razmerja povezana s stavbo.
vznemirjanje lastninske pravice – aktivna in pasivna legitimacija
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS kot oseba, ki po zakonskem pooblastilu upravlja s kmetijskimi zemljišči, je aktivno legitimiran za uveljavljanje zahtevka, ki je predmet te pravde. Pristojen je za gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči v lasti Republike Slovenije, ki obsega tudi upravljanje z zemljišči, ki vključuje – med drugim – skrb za pravno urejenost zemljišč. V tako opisani zakonski pristojnosti je obsežena tudi legitimacija za uveljavljanje sodnega varstva pred posegi v lastninsko pravico.
Izpodbijani sklep sodišča ima naravo materialnega procesnega vodstva, saj je njegovo bistvo v zagotavljanju odprtega sojenja oziroma v preprečitvi, da bi stranka v postopku doživela neuspeh le zaradi nepravilno zastavljenega predloga. Proti takemu sklepu pritožba ni dovoljena.
Zmotno je stališče, da bi toženec (kot darovalec) tožniku (kot obdarjencu) dejansko izročil nepremičnino le, če bi mu izstavil tudi zemljiškoknjižno dovolilo. Zadošča, da je stvar obdarjencu dejansko prepusti v posest tako, da obdarjenec nepremičnino lahko uživa. Vprašanje prenosa lastninske pravice je treba obravnavati kot dolžnost darovalca v zvezi z izpolnitvijo pogodbe.
posojilna pogodba - višina obrestne mere pogodbenih in zamudnih obresti - vprašanje pravilne uporabe materialnega prava - obrestovanje posojil v tuji valuti – ugovor zastaranja obresti
Trditve toženca glede višine obrestne mere tako pogodbenih kot zamudnih obresti se nanašajo na pravilno uporabo materialnega prava, na kar seveda pazi sodišče samo, zato trditve v zvezi s pravilno uporabo materialnega prava ne morejo biti prepozne.
Normi prvega in četrtega odstavka 399. člena ZOR sta prisilne narave in lahko zato sodišča dajejo pravno varstvo posojilodajalcem glede obrestnih zahtevkov (tako glede pogodbenih kot zamudnih obresti) za posojila v tuji valuti le v obliki obrestnih mer, ki se v kraju izpolnitve priznavajo za hranilne vloge na vpogled.
Če so bila dejstva za presojo ugovora zastaranja obresti starejših od treh let navedena najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo, je ugovor uveljavljen šele v pritožbi dopusten; če niso bila, lahko ob sklicevanju na zastaranje toženec ta dejstva navede le, če jih brez svoje krivde ni mogel navesti na prvem naroku.
ZDR člen 42, 141, 141/1, 154, 184. OZ člen 131. ZDS-1 člen 12. KPJS člen 46. KPND člen 38, 38-2. Direktiva 2003/88/ES člen 2.
pripravljenost na domu - nadurno delo - plača - dodatek k plači - odškodninska odgovornost delodajalca - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje
Tožnik se je v času pripravljenosti na domu sicer nahajal doma oziroma v bližini doma in je bil na razpolago delodajalcu, vendar takrat ni opravljal delovnih obveznosti, zato tega časa ni mogoče šteti za nadurno delo, za katero bi bil tožnik upravičen do plačila skupaj z dodatkom.
plača - dodatek k plači - načelo vestnosti in poštenja
Tožničina zahteva za plačilo višje plače na račun dodatka za delovno dobo, ki je bila podana, kljub temu da je tožnica v spornem obdobju soglašala, da se ji izplačuje plača, ki je presegala plačo, določeno z veljavnimi akti tožene stranke, pri čemer je soglašala tudi s tem, da se šteje, da so v mesečnih zneskih izplačane plače zajeti vsi dodatki, vključno z dodatkom za delovno dobo, pomeni kršitev načela vestnosti in poštenja, ki kot temeljno načelo obligacijskih razmerjih velja tudi v delovnem razmerju.
odškodnina zaradi nemožnosti uporabe zemljišča - višina odškodnine - metode ugotavljanja izgubljene koristi
Meril za ugotavljanja izgubljene koristi (višine zahtevka) 2. odst. 72 čl. ZDEN ne determinira, torej nobenega od možnih načinov ne privilegira ali katerega od njih ne izloča. Vprašanje, kakšno korist bi tožeča stranka dosegla, če bi sama uporabljala oz. upravljala kmetijsko zemljišče, je dejansko vprašanje.
Izgubljena korist se ne ugotavlja samo v primeru vrnitve premoženja v naravi, ampak tudi v primeru izročitve nadomestnih zemljišč.
kupoprodajna pogodba – ugovor sočasne izpolnitve – odločitev v mejah postavljenih zahtevkov – zahteva za izločitev sodnika
Določba 101. člena OZ ni v nasprotju s prvim odstavkom 2. člena ZPP, ampak gre za enega od materialnopravnih ugovorov, ki vplivajo na utemeljenost tožbenega zahtevka. S tem, ko sodišče ugovoru tožene stranke ugodi, deloma zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke. Prisodi torej nekaj manj, ne pa nekaj drugega (extra petitum), kot je zahtevala.
napotitev na pravdo – ugotavljanje prave pogodbene volje strank - manj verjetna pravica
Ugotavljanje prave pogodbene volje strank terja izvedbo dokaznega postopka, ki ni v pristojnosti zapuščinskega sodišča. Za presojo katera pravica je manj verjetna, zadošča vsebinska presoja sklenjene pogodbe.