Glede na to, da je bila tožnica, preden ji je delovno razmerje zaradi upokojitve prenehalo, dalj časa v bolniškem staležu in da je že predhodno sporočila, da bo letni dopust izrabila tik pred upokojitvijo, je pravilen zaključek, da letnega dopusta ni mogla izrabiti iz objektivnih razlogov. Zaradi tega je njen tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za neizrabljen letni dopust utemeljen.
ZDR člen 73, 73/3, 92, 92/2, 92/2-2, 109, 118, 118/1. ZPP člen 257, 286.b, 286.b/1, 287, 287/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - odpovedni rok - sprememba delodajalca - sodna razveza - odškodnina - zaslišanje strank - pravočasno grajanje procesnih kršitev
Tožnica ni upravičena do odškodnine po prvem odstavku 118. člena ZDR, saj ji delovno razmerje ni prenehalo na podlagi sodne razveze pogodbe o zaposlitvi, ampak zaradi zakonito podane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, pri kateri je bil napačno določen le datum prenehanja delovnega razmerja (ker ni bilo upoštevano, da je tožnica upravičena do daljšega odpovednega roka glede na kontinuiteto delovnega razmerja pri toženi stranki in prejšnjem delodajalcu, od katerega je bila prevzeta).
Po mnenju sodnega izvedenca je bil tožnik v spornem obdobju s psihiatričnega vidika zmožen za delo s krajšim delovnim časom štiri ure dnevno, zaradi telesnih težav pa je bil začasno nezmožen za delo še za preostale štiri ure dnevno. Ker se je toženec z mnenjem, da je bil s psihiatričnega vidika zmožen za delo štiri ure dnevno, strinjal, glede nezmožnosti zaradi telesnih težav pa ni imel pripomb in ni predlagal zaslišanja izvedenca, v pritožbenem postopku nejasnosti v izvedenskem mnenju ne more več uveljavljati.
ZPP člen 105b, 105b/5, 113, 115, 116, 120, 142, 270, 280, 487, 487/2. ZDSS-1 člen 28. Sodni red člen 72, 72/1, 241.
vrnitev v prejšnje stanje – izostanek z naroka – preložitev naroka
O preložitvi naroka odloča sodnik. Zato navedbe tožnice, da naj bi ji sodna zapisnikarica po telefonu zagotovila, da bo narok preložen, niso upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
pokojninska osnova - nadurno delo - pravnomočna zavrnilna odločba
S povsem enako zahtevo, kot jo je tožnik vložil že dne 2. 11. 2005 in jo je toženec zavrnil, takšna odločitev pa je bila potrjena tudi v sodnem postopku, je tožnik dne 22. 3. 2010 ponovno uveljavljal, da se mu pri izračunu invalidske pokojnine upoštevajo plače, ki jih je prejel za delo preko polnega delovnega čas v obdobju od 1973 do 1981. Toženec je zahtevo zakonito zavrgel, saj se dejansko in pravno stanje ali pravna podlaga, na katero opira zahtevek, nista spremenila.
okrnitev osebnostnih pravic – razžalitev dobrega imena in časti – pravica do povračila škode – odgovornost države – protipravno ravnanje – izvršitev nezakonitih preiskovalnih ukrepov – hišna preiskava – nadzor telekomunikacij – uporaba sredstev za vezanje in vklepanje
Nematerialna škoda je bila povzročena z več dejanji državnih organov, ki pa so bila povezana vsebinsko, krajevno in časovno ter so zato neločljivo vplivala na tožnikovo celotno duševno stanje. Oškodovančevo čustvovanje zaradi kršitev osebnostnih pravic je celovito in zato ni mogoče ločevati duševnih bolečin zaradi kršitve osebnostnih pravic za vsako od njih posebej.
Če za izdajo odredb o nadzoru telekomunikacij in o hišni preiskavi niso bili izpolnjeni zakonski pogoji po določbah ZKP (in so bili zaradi tega dokazi, pridobljeni s temi prikritimi preiskovalnimi ukrepi, pridobljeni nezakonito in so bili izločeni iz spisa), predstavlja izvršitev takšnih nezakonitih preiskovalnih ukrepov nedopusten poseg v tožnikove osebnostne pravice (npr. človekova zasebnost, nedotakljivost stanovanja, tajnost pisem in drugih občil), zaradi česar je tožnik trpel duševne bolečine, za to škodo pa je odgovorna država.
zvišanje preživnine – potrebe otroka – standard staršev – pridobitne zmožnost staršev
Pri zadovoljevanju svojih potreb otrok sledi standardu staršev in njihovi zmožnosti, da za njihovo zadovoljevanje pridobijo potrebna sredstva. Starši morajo res storiti vse, kar je v njihovi moči, da za preživljanje svojih otrok pridobijo potrebna sredstva, vendar pa ta zahteva po trudu pada premo sorazmerno z lestvico potreb od najbolj nujnih do manj nujnih.
delen odvzem poslovne sposobnosti – izrek sklepa o odvzemu poslovne sposobnosti – opredelitev poslov
Sklep je pomanjkljiv, ker se ne opredeli do vprašanja, katera so tista področja, na katerih je nasprotni udeleženec še sposoben oziroma ni več sposoben za sprejemanje pravnoposlovnih odločitev.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0068724
URS člen 8. Haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče člen 11. ZMZPP člen 2, 4. OZ člen 368.
razmerja z mednarodnim elementom - uporaba določil mednarodne konvencije - haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče - pravo, ki ga je treba uporabiti - pravo kraja prometne nesreče - evropska direktiva 2000/26/es - notifikacija korespondenčni zavarovalnici - denarna odškodnina - zastaranje
Ustava RS v 8. členu določa, da ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe obvezujejo Slovenijo in se uporabljajo neposredno, iz česar izhaja, da je za uporabo Haaške konvencije o zakonu, ki velja za prometne nesreče, na teritoriju RS pomembno samo to, da je podpisnica konvencije Slovenija.
Haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče, se uporabi tudi v primeru, če država, v kateri se je pripetila nesreča, ni podpisnica konvencije. To posredno določa njen 11. člen.
plača - dodatek k plači - načelo vestnosti in poštenja
Tožničina zahteva za plačilo višje plače na račun dodatka za delovno dobo, ki je bila podana, kljub temu da je tožnica v spornem obdobju soglašala, da se ji izplačuje plača, ki je presegala plačo, določeno z veljavnimi akti tožene stranke, pri čemer je soglašala tudi s tem, da se šteje, da so v mesečnih zneskih izplačane plače zajeti vsi dodatki, vključno z dodatkom za delovno dobo, pomeni kršitev načela vestnosti in poštenja, ki kot temeljno načelo obligacijskih razmerjih velja tudi v delovnem razmerju.
določitev nujne poti – potrebna pot za normalno rabo nepremičnine
Neobstoj potne zveze mora biti bodisi absoluten, kadar nepremičnina nima nobene potne zveze ali pa relativen, kadar ta možnost sicer je, vendar je povezana z nesorazmernimi stroški. Določitev nujne poti vedno pomeni omejitev lastninske pravice za zavezanca, zato je potrebno razloge za dovolitev nujne poti presojati omejevalno.
Inštitut nujne poti je namenjen nepremičnini, da pridobi povezavo z javno cesto, ki je nujno potrebna za njeno normalno rabo. To povezavo pa bo predlagatelj lahko zagotovil preko svojih nepremičnin.
odškodnina zaradi nemožnosti uporabe zemljišča - višina odškodnine - metode ugotavljanja izgubljene koristi
Meril za ugotavljanja izgubljene koristi (višine zahtevka) 2. odst. 72 čl. ZDEN ne determinira, torej nobenega od možnih načinov ne privilegira ali katerega od njih ne izloča. Vprašanje, kakšno korist bi tožeča stranka dosegla, če bi sama uporabljala oz. upravljala kmetijsko zemljišče, je dejansko vprašanje.
Izgubljena korist se ne ugotavlja samo v primeru vrnitve premoženja v naravi, ampak tudi v primeru izročitve nadomestnih zemljišč.
kupoprodajna pogodba – ugovor sočasne izpolnitve – odločitev v mejah postavljenih zahtevkov – zahteva za izločitev sodnika
Določba 101. člena OZ ni v nasprotju s prvim odstavkom 2. člena ZPP, ampak gre za enega od materialnopravnih ugovorov, ki vplivajo na utemeljenost tožbenega zahtevka. S tem, ko sodišče ugovoru tožene stranke ugodi, deloma zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke. Prisodi torej nekaj manj, ne pa nekaj drugega (extra petitum), kot je zahtevala.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0073812
ZEPT člen 11. OZ člen 178, 179, 179/1, 179/2. KZ-1 člen 158, 158/3, 160, 160/4.
čast in dobro ime – razžalitev – žaljiva obdolžitev – namen zaničevanja – vzročna zveza – blog – gostiteljstvo – odstranitveni zahtevek – začasna odredba – objava sodbe – višina odškodnine za nepremoženjsko škodo
Žaljiva obdolžitev pomeni očitek nekega dogodka ali določenega objektivnega in subjektivnega stanja oziroma dejstva, katerega resničnost oziroma neresničnost se lahko dokazuje, medtem ko razžalitev obsega negativno vrednostno sodbo o določeni osebi ali dejanje, s katerim storilec nekomu neupravičeno odreka spoštovanje, mu jemlje ugled ali s katerim zoper nekoga seje sovraštvo, prezir, prepir oziroma ga smeši, pri čemer se storilec ne more braniti z zatrjevanjem resničnosti takih izjav.
Ponudnik storitev gostiteljstva ni odgovoren za podatke, ki jih je shranil na zahtevo prejemnika storitve, vendar le, če ne ve za protipravno dejavnost ali podatek in mu v zvezi z odškodninsko odgovornostjo niso znana dejstva ali okoliščine, iz katerih izhaja protipravnost, ali pa nemudoma, ko mu je protipravnost znana, ukrepa tako, da podatke odstrani ali onemogoči dostop do njih. V kolikor ne ravna tako, je odškodninsko odgovoren za podatke, ki jih je shranil na zahtevo prejemnika storitve.
Besedila 178. čl. OZ nikakor ni mogoče razumeti tako, da je s sankcijo objave sodbe nujno mišljena objava celotne pisne sodbe. Objava „celotne sodbe“ bi pravzaprav pomenila zmotno uporabo materialnega prava, ker je to v konkretnem primeru v nasprotju z namenom sankcije objave sodbe iz 178. čl. OZ.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – nevarnost za uveljavitev terjatve – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine
Sodišče prve stopnje bi začasno odredbo moralo dovoliti, saj je upnik v preteklosti nepremičnini že obremenjeval. Nadaljnje obremenjevanje pa bi uveljavitev terjatve precej otežilo. Če namena obremenjevanja dolžnik nima več, ob že izkazani obremenjenosti nepremičnin izdaja začasne odredbe zanj ne bi pomenila nastanka škode, s tem pa je izpolnjen pogoj iz tretjega odstavka 270. člena ZIZ.
DRUŽINSKO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068406
MKCVMUO člen 3, 13.
ugrabitev otroka – uporaba mednarodne konvencije – zahteva za vrnitev otroka – postopek po Haaški konvenciji o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok
V skladu z načelom upoštevanja varstva otrokovih koristi lahko sodišče zavrne zahtevo za vrnitev, če ugotovi obstoj okoliščin, opredeljenih v 13. členu Konvencije o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, zaradi katerih bi bile koristi otroka v primeru vrnitve lahko ogrožene. Gre za primere, ko v času, ko je bil otrok odpeljan, oseba, ki skrbi za otroka, ni dejansko uveljavljala pravice do skrbi zanj, ali če obstaja resna nevarnost, da bi bil otrok zaradi vrnitve izpostavljen duševni travmi ali kako drugače pripeljan v neugoden položaj.
ZDR člen 42, 141, 141/1, 154, 184. OZ člen 131. ZDS-1 člen 12. KPJS člen 46. KPND člen 38, 38-2. Direktiva 2003/88/ES člen 2.
pripravljenost na domu - nadurno delo - plača - dodatek k plači - odškodninska odgovornost delodajalca - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje
Tožnik se je v času pripravljenosti na domu sicer nahajal doma oziroma v bližini doma in je bil na razpolago delodajalcu, vendar takrat ni opravljal delovnih obveznosti, zato tega časa ni mogoče šteti za nadurno delo, za katero bi bil tožnik upravičen do plačila skupaj z dodatkom.
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožniku dosodilo nadomestilo plače za meseca september 2011 in oktober 2011, s tem da se od bruto zneskov odvedejo davki in prispevki in se tožniku izplačajo neto zneski z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V presežku, glede zakonskih zamudnih obresti od bruto zneskov nadomestil plač, pa je zahtevek tožnika utemeljeno zavrnilo.