izvršba na denarno terjatev dolžnika – rubež terjatve prenos terjatve – obstoj terjatve – spornost terjatve – terjatev, ki je v pravnem prometu – stečaj dolžnika – sodni depozit
Izvršilno sodišče se ni dolžno in upravičeno spuščati v vprašanje obstoja oziroma spornosti ali nespornosti terjatve, za katero upnik trdi, da jo ima dolžnik proti svojemu dolžniku.
V zapuščino sodijo stvari in pravice, ki jih je zapustnik imel ob uvedbi dedovanja, torej na dan smrti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se na ta dan sporni znesek na zapustnikovih računih ni nahajal (oziroma se ni nahajal v celoti), zato je sodišče upravičeno štelo za manj verjetno trditev, da ta znesek sodi v zapuščino in je na pot pravde pravilno napotilo pritožnika in sodediča J. T., ki bodo morali v pravdnem postopku dokazati, da je ta denarni znesek (oziroma terjatev) sestavni del zapuščine.
ZPP člen 205, 208. ZVEtL člen 1, 3, 4, 16, 17, 28. ZPPLPPS člen 22, 301, 302, 313.
postopek vzpostavitve etažne lastnine - nadaljevanje prekinjenega postopka - stečaj - izločitvena pravica- etažna lastnina vpis po ZVEtL
Postopka vzpostavitve etažne lastnine po ZVEtL ni moč prekiniti po določbah ZFPPIPPZ, saj je takšna prekinitev v nasprotju z namenom in cilji, ki jih zasleduje ZVEtL, predvsem pa je v nasprotju z določbami tega zakona. Namen ZVEtL je vzpostaviti etažno lastnino s čim manj ovirami, ne da bi bilo treba med udeleženci postopka predhodno razrešiti vsa medsebojna sporna razmerja povezana s stavbo.
ZP-1 člen 58, 58/2, 67, 67/1, 143, 143/1, 143/1-1, 143/2. Uredba o postopku upravljanja z zaseženimi predmeti, premoženjem in varščinami člen 6, 6/4, 15. Pravilnik o pogojih hrambe in upravljanja z zaseženimi predmeti, o postopku za vpis v register pooblaščenih izvršiteljev ter o tarifi za plačilo dela in stroškov pooblaščenega izvršitelja člen 17, 20, 23. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 5. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 61.
zaseg in odvzem predmetov – hramba predmetov – stroški postopka – stroški upravljanja in hrambe predmetov
Stroške upravljanja in hrambe predmetov za čas do izročitve pristojnemu državnemu tožilstvu oziroma sodišču plača ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, stroške upravljanja in hrambe za čas po izročitvi predmetov in stroške uničenja izročenih predmetov pa pristojno državno tožilstvo oziroma sodišče, ki so mu predmeti bili izročeni, iz proračunskih sredstev, pri čemer se glede plačila stroškov šteje, da so predmeti izročeni pristojnemu državnemu tožilstvu oziroma sodišču tudi, če so ob predložitvi kazenske ovadbe ostali v hrambi in upravljanju pri policiji.
S Pravilnikom je določena tarifa za plačilo za hrambo (1,5 točke na dan za vsakih 100 kg predmetov, če njihova skupna teža ne presega 5 ton) in manipulacijo (10 točk za vsakih 100 kg predmetov, če njihova skupna teža ne presega 5 ton – 20. člen) ter sestavo prevzemnega zapisnika in vpis v skupno evidenco (50 točk – 23. člen). Izvršitelju pa pripada še plačilo v stalnem znesku za obračun stroškov v vrednosti 20 točk.
povračilo izdatkov preživljanja - izdatki zaradi preživljanja druge osebe - verzija
Potrebnost izdatkov preživljanja je treba presojati z upoštevanjem istih okoliščin, kot so upoštevne pri določitvi preživnine - potrebe otroka ter materialne in pridobitne zmožnosti staršev.
Dejstvo, da je otrok postal polnoleten, staršu ne onemogoča, da v izvršbi ne bi mogel izterjati preživnine na podlagi pravnomočne sodbe za obdobje otrokove mladoletnosti.
predlog za prijavo udeležbe v nepravdnem postopku za ureditev medsebojnih razmerjih – materialni udeleženci nepravdnega postopka
Narava razmerij, ki se urejajo v nepravdnem postopku, pogosto zahteva, da odločba učinkuje proti širšemu krogu oseb, kot so stranke postopka. Postopka se lahko udeležujejo vse tiste osebe, katerih pravni položaj (njihove pravice ali obveznosti) bodo ali utegnejo biti prizadete s sodno odločbo, izdano v nepravdnem postopku. Nepravdnega postopka se torej poleg formalnih udeležencev (predlagatelja postopka in nasprotnega udeleženca) lahko udeležujejo tudi materialni udeleženci.
DRUŽINSKO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068406
MKCVMUO člen 3, 13.
ugrabitev otroka – uporaba mednarodne konvencije – zahteva za vrnitev otroka – postopek po Haaški konvenciji o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok
V skladu z načelom upoštevanja varstva otrokovih koristi lahko sodišče zavrne zahtevo za vrnitev, če ugotovi obstoj okoliščin, opredeljenih v 13. členu Konvencije o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, zaradi katerih bi bile koristi otroka v primeru vrnitve lahko ogrožene. Gre za primere, ko v času, ko je bil otrok odpeljan, oseba, ki skrbi za otroka, ni dejansko uveljavljala pravice do skrbi zanj, ali če obstaja resna nevarnost, da bi bil otrok zaradi vrnitve izpostavljen duševni travmi ali kako drugače pripeljan v neugoden položaj.
pritožba - revizija - rok za pritožbo - zavrženje pritožbe - postulacijska sposobnost - zavrženje revizije
Sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo tožnikovo pritožbo kot prepozno, tožnikovi reviziji pa zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti (tožnik je reviziji vložil sam, pa ni univerzitetni diplomirani pravnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom), je zakonit.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – pravna oseba – pogoji za oprostitev plačila sodnih taks - pozitivni poslovni izid
Izkazan pozitivni poslovni izid zadostuje za zaključek, da pogoji za oprostitev plačila sodnih taks niso izpolnjeni, pri čemer razen doplačila manjkajoče takse v višini 78,00 EUR, taksna obveznost za tožečo stranko še ni nastala.
okrnitev osebnostnih pravic – razžalitev dobrega imena in časti – pravica do povračila škode – odgovornost države – protipravno ravnanje – izvršitev nezakonitih preiskovalnih ukrepov – hišna preiskava – nadzor telekomunikacij – uporaba sredstev za vezanje in vklepanje
Nematerialna škoda je bila povzročena z več dejanji državnih organov, ki pa so bila povezana vsebinsko, krajevno in časovno ter so zato neločljivo vplivala na tožnikovo celotno duševno stanje. Oškodovančevo čustvovanje zaradi kršitev osebnostnih pravic je celovito in zato ni mogoče ločevati duševnih bolečin zaradi kršitve osebnostnih pravic za vsako od njih posebej.
Če za izdajo odredb o nadzoru telekomunikacij in o hišni preiskavi niso bili izpolnjeni zakonski pogoji po določbah ZKP (in so bili zaradi tega dokazi, pridobljeni s temi prikritimi preiskovalnimi ukrepi, pridobljeni nezakonito in so bili izločeni iz spisa), predstavlja izvršitev takšnih nezakonitih preiskovalnih ukrepov nedopusten poseg v tožnikove osebnostne pravice (npr. človekova zasebnost, nedotakljivost stanovanja, tajnost pisem in drugih občil), zaradi česar je tožnik trpel duševne bolečine, za to škodo pa je odgovorna država.
zvišanje preživnine – potrebe otroka – standard staršev – pridobitne zmožnost staršev
Pri zadovoljevanju svojih potreb otrok sledi standardu staršev in njihovi zmožnosti, da za njihovo zadovoljevanje pridobijo potrebna sredstva. Starši morajo res storiti vse, kar je v njihovi moči, da za preživljanje svojih otrok pridobijo potrebna sredstva, vendar pa ta zahteva po trudu pada premo sorazmerno z lestvico potreb od najbolj nujnih do manj nujnih.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – sredstvo zavarovanja
Začasne odredbe za zavarovanje denarnih terjatev (takšno terjatev uveljavlja tožnik zoper toženko) so namenjene zavarovanju njihove bodoče izvršbe. V skladu s prvim odstavkom 271. čl. ZIZ sme sodišče za zavarovanje denarne terjatve izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen tega zavarovanja. Upoštevaje navedeno mora biti predlagana takšna začasna odredba, s katero je v prvi vrsti sploh mogoče doseči ohranitev dolžnikovega premoženja.
plača - dodatek k plači - načelo vestnosti in poštenja
Tožničina zahteva za plačilo višje plače na račun dodatka za delovno dobo, ki je bila podana, kljub temu da je tožnica v spornem obdobju soglašala, da se ji izplačuje plača, ki je presegala plačo, določeno z veljavnimi akti tožene stranke, pri čemer je soglašala tudi s tem, da se šteje, da so v mesečnih zneskih izplačane plače zajeti vsi dodatki, vključno z dodatkom za delovno dobo, pomeni kršitev načela vestnosti in poštenja, ki kot temeljno načelo obligacijskih razmerjih velja tudi v delovnem razmerju.
Izpodbijani sklep sodišča ima naravo materialnega procesnega vodstva, saj je njegovo bistvo v zagotavljanju odprtega sojenja oziroma v preprečitvi, da bi stranka v postopku doživela neuspeh le zaradi nepravilno zastavljenega predloga. Proti takemu sklepu pritožba ni dovoljena.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Ugotovitev, da Uredba o povračilu stroškov za prevoz na delo in z dela ni v skladu z ustavo, ne vpliva na ustavnost oziroma zakonitost tarifne priloge k SKPgd oziroma tarifne priloge k panožni kolektivni pogodbi, ki se glede višine povračila stroškov v zvezi z delom sklicujeta na uredbo. Ugotovitev neskladnosti z ustavo namreč ne vpliva na pravico strank kolektivne pogodbe, da v kolektivni pogodbi kot avtonomnem pravnem viru kot merilo za določitev povračila stroškov v zvezi z delom določita ta povračila v višini, kakršna je določena z uredbo. S tem glede višine povračila stroškov v zvezi z delom uredba postane inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi in so jo delodajalci dolžni upoštevati tudi po ugotovitvi neustavnosti uredbe.
vznemirjanje lastninske pravice – aktivna in pasivna legitimacija
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS kot oseba, ki po zakonskem pooblastilu upravlja s kmetijskimi zemljišči, je aktivno legitimiran za uveljavljanje zahtevka, ki je predmet te pravde. Pristojen je za gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči v lasti Republike Slovenije, ki obsega tudi upravljanje z zemljišči, ki vključuje – med drugim – skrb za pravno urejenost zemljišč. V tako opisani zakonski pristojnosti je obsežena tudi legitimacija za uveljavljanje sodnega varstva pred posegi v lastninsko pravico.
ZIZ člen 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1, 260, 260/1, 206/1-1, 260/1-4, 260/2. SZ-1 člen 25, 53.
predhodna odredba – pogoji za izdajo predhodne odredbe – obstoj obligacijskega razmerja – pogodba o opravljanju upravniških storitev – izdaja več predhodnih odredb – obseg zavarovanja – razlogi o odločilnih dejstvih – izvajanje dokazov
Prvostopenjsko sodišče je izdalo dve predhodni odredbi in sicer z rubežem dolžnikovih premičnin in prepovedjo organizaciji za plačilni promet, da ne sme dolžniku ali komu drugemu po njegovem nalogu izplačati iz njegovega računa denarnega zneska, za katerega je odredilo predhodno odredbo. Ni pa obrazložilo, zakaj meni, da sta dve predhodni odredbi potrebni. Izpodbijani sklep glede tega nima razlogov.
Zamud pri plačilih ni mogoče obravnavati kot običajen rok izpolnitve. Toda po presoji pritožbenega sodišča je v primeru, če je dobavitelj pripravljen kreditirati tožečo stranko s tem, da pristane na poplačilo svoje prejšnje dobave kot pogoj za izvedbo novih dobav, pri tem pa niti ne terja plačila zamudnih obresti, edino logičen zaključek, da je bil rok poplačila pred izvedbo novih dobav med pravdnima strankama ustaljena poslovna praksa, s tem pa o zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti poplačila dobav niti ni mogoče govoriti.
ZPP člen 154, 154/1, 155, 208, 208/3. ZFPPIPP člen 8.
zavrženje tožbe - stečajni postopek - priznanje terjatev - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - stroški postopka - ZOdvT
Ker so bile terjatve tožnice, ki jih je uveljavljala na podlagi transformacije njene pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, v celoti priznane v stečajnem postopku, za nadaljevanje individualnega delovnega spora tožnica nima več pravnega interesa. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje zavglo tožbo. Hkrati je tožnici utemeljeno priznalo utemeljeno priglašene stroške postopka, saj je bila njena tožba potrebna, saj je morala varovati svoje pravice iz delovnega razmerja.