ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI SHODI IN JAVNE PRIREDITVE
VSL0063867
OZ člen 6, 6/2, 148, 159. ZPP člen 14, 195. ZGos člen 19. ZJZ člen 4, 6, 12. ZPol člen 3. URS člen 26.
odškodninska odgovornost države - vzročna zveza - ratio legis vzročnost - adekvatna vzročnost - obratovalno dovoljenje - objektivna predvidljivost posledice - javna prireditev - prijava - diskoteka - običajna metoda dela - potrebna skrbnost - nevarno postavljena stvar - sestavina nepremičnine - odgovornost prokurista - pravdni stroški - navadno sosporništvo - identično dejansko stanje - profesionalna skrbnost - fizično varovanje
Kadar pride do posledice zaradi posebnih specifičnih okoliščin, takrat praviloma ni pravno relevantne vzročne zveze. Zato se je treba najprej vprašati, ali se je zaradi opustitve dolžnostnega ravnanja uresničila prav tista škodna posledica, ki jo je varnostna norma želela preprečiti.
Od policije ni mogoče pričakovati, da bi morala vsakič, ko je bila zabava v diskoteki javno oglaševana, določiti potrebno število policistov, ki bi takšno prireditev spremljali le za vsak primer, če bi prireditev presegla tiste prostorske zmožnosti, za katere je bila navedena družba registrirana.
Glede na značaj prireditev v diskoteki, bi morala sedma tožena stranka kot profesionalna organizacija naročnika, družbo R., d.o.o., opozoriti, da nima licence za varovanje javnih zbiranj in da za varovanje takšnih prireditev tudi ni usposobljena, oziroma varovanja, ki ga je dejansko izvajala, ne bi smela prevzeti.
ZPP člen 205, 208. ZVEtL člen 1, 3, 4, 16, 17, 28. ZPPLPPS člen 22, 301, 302, 313.
postopek vzpostavitve etažne lastnine - nadaljevanje prekinjenega postopka - stečaj - izločitvena pravica- etažna lastnina vpis po ZVEtL
Postopka vzpostavitve etažne lastnine po ZVEtL ni moč prekiniti po določbah ZFPPIPPZ, saj je takšna prekinitev v nasprotju z namenom in cilji, ki jih zasleduje ZVEtL, predvsem pa je v nasprotju z določbami tega zakona. Namen ZVEtL je vzpostaviti etažno lastnino s čim manj ovirami, ne da bi bilo treba med udeleženci postopka predhodno razrešiti vsa medsebojna sporna razmerja povezana s stavbo.
ureditev stikov – otrokova korist – omejitev stikov – začasna odredba v sporih iz razmerij med starši in otroki – začasna odredba o stikih
Smisel začasnih odredb v sporih iz razmerij med starši in otroki je v tem, da se začasno, do dokončne odločitve v sporu, razmerje med starši in otroki uredi tako, da bo zagotovljena največja otrokova korist. Pri tem pa mora pri odločanju upoštevati, da je začasna odredba izjemno in začasno sredstvo in jo sodišče izda le, če ugotovi, da bi brez začasne odredbe otroku lahko nastala nesorazmerno težko popravljiva škoda.
Tožnik je objektivno spremenil tožbo s tem, ko je poleg dotedanjega zahtevka za plačilo jubilejne nagrade za 10 let dela pri zadnjem delodajalcu podredno zahteval plačilo jubilejne nagrade za 30 let dela pri zadnjem delodajalcu. Ker je bila tožba že vročena toženi stranki, je bila potrebna njena privolitev. Tožena stranka v spremembo tožbe ni privolila, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno odločilo, da se sprememba tožbe ne dovoli. Tudi z upoštevanjem vidika ekonomičnosti postopka je takšna odločitev pravilna.
DRUŽINSKO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068406
MKCVMUO člen 3, 13.
ugrabitev otroka – uporaba mednarodne konvencije – zahteva za vrnitev otroka – postopek po Haaški konvenciji o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok
V skladu z načelom upoštevanja varstva otrokovih koristi lahko sodišče zavrne zahtevo za vrnitev, če ugotovi obstoj okoliščin, opredeljenih v 13. členu Konvencije o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, zaradi katerih bi bile koristi otroka v primeru vrnitve lahko ogrožene. Gre za primere, ko v času, ko je bil otrok odpeljan, oseba, ki skrbi za otroka, ni dejansko uveljavljala pravice do skrbi zanj, ali če obstaja resna nevarnost, da bi bil otrok zaradi vrnitve izpostavljen duševni travmi ali kako drugače pripeljan v neugoden položaj.
V zapuščino sodijo stvari in pravice, ki jih je zapustnik imel ob uvedbi dedovanja, torej na dan smrti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se na ta dan sporni znesek na zapustnikovih računih ni nahajal (oziroma se ni nahajal v celoti), zato je sodišče upravičeno štelo za manj verjetno trditev, da ta znesek sodi v zapuščino in je na pot pravde pravilno napotilo pritožnika in sodediča J. T., ki bodo morali v pravdnem postopku dokazati, da je ta denarni znesek (oziroma terjatev) sestavni del zapuščine.
plača - dodatek k plači - načelo vestnosti in poštenja
Tožničina zahteva za plačilo višje plače na račun dodatka za delovno dobo, ki je bila podana, kljub temu da je tožnica v spornem obdobju soglašala, da se ji izplačuje plača, ki je presegala plačo, določeno z veljavnimi akti tožene stranke, pri čemer je soglašala tudi s tem, da se šteje, da so v mesečnih zneskih izplačane plače zajeti vsi dodatki, vključno z dodatkom za delovno dobo, pomeni kršitev načela vestnosti in poštenja, ki kot temeljno načelo obligacijskih razmerjih velja tudi v delovnem razmerju.
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožniku dosodilo nadomestilo plače za meseca september 2011 in oktober 2011, s tem da se od bruto zneskov odvedejo davki in prispevki in se tožniku izplačajo neto zneski z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V presežku, glede zakonskih zamudnih obresti od bruto zneskov nadomestil plač, pa je zahtevek tožnika utemeljeno zavrnilo.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – sredstvo zavarovanja
Začasne odredbe za zavarovanje denarnih terjatev (takšno terjatev uveljavlja tožnik zoper toženko) so namenjene zavarovanju njihove bodoče izvršbe. V skladu s prvim odstavkom 271. čl. ZIZ sme sodišče za zavarovanje denarne terjatve izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen tega zavarovanja. Upoštevaje navedeno mora biti predlagana takšna začasna odredba, s katero je v prvi vrsti sploh mogoče doseči ohranitev dolžnikovega premoženja.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0068724
URS člen 8. Haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče člen 11. ZMZPP člen 2, 4. OZ člen 368.
razmerja z mednarodnim elementom - uporaba določil mednarodne konvencije - haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče - pravo, ki ga je treba uporabiti - pravo kraja prometne nesreče - evropska direktiva 2000/26/es - notifikacija korespondenčni zavarovalnici - denarna odškodnina - zastaranje
Ustava RS v 8. členu določa, da ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe obvezujejo Slovenijo in se uporabljajo neposredno, iz česar izhaja, da je za uporabo Haaške konvencije o zakonu, ki velja za prometne nesreče, na teritoriju RS pomembno samo to, da je podpisnica konvencije Slovenija.
Haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče, se uporabi tudi v primeru, če država, v kateri se je pripetila nesreča, ni podpisnica konvencije. To posredno določa njen 11. člen.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - terjatev iz delovnega razmerja - umik tožbe - stroški postopka - spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja
Tožnica je morala vložiti tožbo v zavarovanje svojih pravic. Tožena stranka je tožbeni zahtevek izpolnila šele po vložitvi tožbe, tožnica pa s tem, ko ni takoj umaknila tožbe (ampak je to storila nekaj mesecev kasneje), ni zlorabljala svojih procesnih pravic. Upravičena je do povrnitve stroškov za vložitev tožbe, tožena stranka pa mora kriti svoje stroške postopka, saj gre za spor v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja.
Zamud pri plačilih ni mogoče obravnavati kot običajen rok izpolnitve. Toda po presoji pritožbenega sodišča je v primeru, če je dobavitelj pripravljen kreditirati tožečo stranko s tem, da pristane na poplačilo svoje prejšnje dobave kot pogoj za izvedbo novih dobav, pri tem pa niti ne terja plačila zamudnih obresti, edino logičen zaključek, da je bil rok poplačila pred izvedbo novih dobav med pravdnima strankama ustaljena poslovna praksa, s tem pa o zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti poplačila dobav niti ni mogoče govoriti.
vznemirjanje lastninske pravice – aktivna in pasivna legitimacija
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS kot oseba, ki po zakonskem pooblastilu upravlja s kmetijskimi zemljišči, je aktivno legitimiran za uveljavljanje zahtevka, ki je predmet te pravde. Pristojen je za gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči v lasti Republike Slovenije, ki obsega tudi upravljanje z zemljišči, ki vključuje – med drugim – skrb za pravno urejenost zemljišč. V tako opisani zakonski pristojnosti je obsežena tudi legitimacija za uveljavljanje sodnega varstva pred posegi v lastninsko pravico.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072858
OZ člen 49, 49, 49/3, 111, 111/1. SPZ člen 64, 64/1.
sklenitev pogodbe – zmota - prevara – povrnitev škode zaradi na podlagi prevare sklenjene pogodbe – odstop od pogodbe
Škodo, ki jo lahko zahteva tisti pogodbenik, ki je bil k sklenitvi pogodbe zapeljan s prevaro, predstavlja bodisi pozitivni bodisi negativni pogodbeni interes ali eventualna škoda. V obravnavanem primeru pa zatrjevane škode ni mogoče opredeliti kot nobeno izmed navedenih škod. Glede na siceršnje neprerekane ugotovitve sodišča prve stopnje ter glede na neprerekane trditve tožnika, da je odstopil od pogodbe, ima namreč tožnik v razmerju do sopogodbenika kondikcijski zahtevek za vrnitev plačane kupnine oziroma tistega, kar je na podlagi razvezane pogodbe dal.
Materialnopravno zmotno je izhodišče sodišča prve stopnje, da je za presojo ustrezne višine osnovne plače delavki, ki opravlja posle za stečajnega dolžnika, odločilna višina osnovne plače, ki jo je imela delavka pred stečajnim postopkom.
odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – soprispevek – opustitev dolžnega ravnanja – nepremoženjska škoda – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah
Ker je tudi tožnica s svojo neprilagojeno vožnjo prispevala k nastanku škode, je odgovornost zavarovanca tožene stranke, ki spornega odseka, na katerem se je zgodila prometna nesreča, kljub temu, da je bila na njemu večja možnost poledice, ni pogosteje pregledoval niti ga ni posipal, 80 %, tožnice pa 20 %.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – pravna oseba – pogoji za oprostitev plačila sodnih taks - pozitivni poslovni izid
Izkazan pozitivni poslovni izid zadostuje za zaključek, da pogoji za oprostitev plačila sodnih taks niso izpolnjeni, pri čemer razen doplačila manjkajoče takse v višini 78,00 EUR, taksna obveznost za tožečo stranko še ni nastala.
ZDR člen 35, 37, 83, 83/2, 83/3, 87, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zagovor - okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor
Dejstvo, da je tožena stranka (delodajalec, žena) s tožnikom (delavec, mož) v razveznem postopku in da je prišlo po njenih trditvah do zaostritve v odnosu med zakoncema, ne predstavlja okoliščine, zaradi katere bi bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da bi tožniku omogočila zagovor pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
zahtevek na sklenitev menjalne pogodbe – zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine – ustno sklenjena pogodba – konvalidacija ustno sklenjene pogodbe o prenosu lastninske pravice
Če je ustna menjalna pogodba nična, nobena od strank ne more zahtevati njene pisne sklenitve. Če bi namreč lahko stranka zahtevala sklenitev menjalne pogodbe, potem bi to pomenilo, da nična pogodba vendarle daje vsaj zahtevek na sklenitev pisne pogodbe. To pa bi bilo naravnost v nasprotju z njeno ničnostjo.
Če je bila izpolnjena ustno sklenjena pogodba, ki bi sicer morala biti pisna, je pogodba vseeno lahko nična. Mora pa ničnost očitno izhajati iz namena, za katerega je bila oblika predpisana. Pri nepremičninskih pravnih poslih torej iz namenov, zaradi katerih je bila predpisana oblika, očitno izhaja, da neoblično sklenjeni pravni posel ne more ozdraveti.