Materialnopravno zmotno je izhodišče sodišča prve stopnje, da je za presojo ustrezne višine osnovne plače delavki, ki opravlja posle za stečajnega dolžnika, odločilna višina osnovne plače, ki jo je imela delavka pred stečajnim postopkom.
Opustitev dolžnosti mesečnega poročanja o obsegu javnega priobčevanja fonogramov iz četrtega odstavka 159. člena ZASP ima za posledico le sankcijo iz kazenske določbe 2. točke prvega odstavka 185. člena ZASP.
Tožeča stranka dolžnosti mesečnega poročanja tožene stranke ne more uveljavljati kot njeno pravico, iztožljivo v civilni pravdi. Tožeča stranka ima namreč kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic imetnikov na voljo le uveljavljanje civilnopravnih sankcij zaradi kršitve avtorskih pravic, ki jih določa ZASP (plačilo nadomestila ter morebitne odškodnine oziroma civilne kazni).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061706
OZ člen 131.
odškodninska odgovornost občine – opustitev dolžnega ravnanja – izvajanje zimske službe – prekluzija s sklicevanjem na podzakonske akte
Opustitev čiščenja snega in ledu vzpostavlja odškodninsko odgovornost občine le, če je bila glede na okoliščine konkretnega primera dolžna zagotoviti izvajanje zimske službe.
Tudi podzakonski akti predstavljajo materialno pravo, zato v zvezi s sklicevanjem na njih ne velja prekluzija iz 286. člena ZPP; velja le glede navajanja novih dejstev in dokazov.
izvršba na denarno terjatev dolžnika – rubež terjatve prenos terjatve – obstoj terjatve – spornost terjatve – terjatev, ki je v pravnem prometu – stečaj dolžnika – sodni depozit
Izvršilno sodišče se ni dolžno in upravičeno spuščati v vprašanje obstoja oziroma spornosti ali nespornosti terjatve, za katero upnik trdi, da jo ima dolžnik proti svojemu dolžniku.
V zapuščino sodijo stvari in pravice, ki jih je zapustnik imel ob uvedbi dedovanja, torej na dan smrti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se na ta dan sporni znesek na zapustnikovih računih ni nahajal (oziroma se ni nahajal v celoti), zato je sodišče upravičeno štelo za manj verjetno trditev, da ta znesek sodi v zapuščino in je na pot pravde pravilno napotilo pritožnika in sodediča J. T., ki bodo morali v pravdnem postopku dokazati, da je ta denarni znesek (oziroma terjatev) sestavni del zapuščine.
Zmotno je stališče, da bi toženec (kot darovalec) tožniku (kot obdarjencu) dejansko izročil nepremičnino le, če bi mu izstavil tudi zemljiškoknjižno dovolilo. Zadošča, da je stvar obdarjencu dejansko prepusti v posest tako, da obdarjenec nepremičnino lahko uživa. Vprašanje prenosa lastninske pravice je treba obravnavati kot dolžnost darovalca v zvezi z izpolnitvijo pogodbe.
stvarna služnost – varstvo služnosti – konfesorna tožba – prenehanje služnosti na podlagi odločbe - nekoristnost
Pri presoji koristnosti služnosti pa je treba v celoti izhajati iz potrebe gospodujočih zemljišč. Nekoristnost mora biti objektivna in popolna. Stvarna služnost poti čez služeče zemljišče je lahko še vedno v korist gospodujočega zemljišča, čeprav ima to zemljišče drugačno možnost povezave. Služnostna pot je lahko za lastnika gospodujočega zemljišča enostavnejša ali zahteva manj napora. Zato se zgolj zmanjšanje koristnosti ne sme šteti za razlog, zaradi katerega bi bilo mogoče zahtevati prenehanje služnosti zaradi nekoristnosti.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Ugotovitev, da Uredba o povračilu stroškov za prevoz na delo in z dela ni v skladu z ustavo, ne vpliva na ustavnost oziroma zakonitost tarifne priloge k SKPgd oziroma tarifne priloge k panožni kolektivni pogodbi, ki se glede višine povračila stroškov v zvezi z delom sklicujeta na uredbo. Ugotovitev neskladnosti z ustavo namreč ne vpliva na pravico strank kolektivne pogodbe, da v kolektivni pogodbi kot avtonomnem pravnem viru kot merilo za določitev povračila stroškov v zvezi z delom določita ta povračila v višini, kakršna je določena z uredbo. S tem glede višine povračila stroškov v zvezi z delom uredba postane inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi in so jo delodajalci dolžni upoštevati tudi po ugotovitvi neustavnosti uredbe.
Izpodbijani sklep sodišča ima naravo materialnega procesnega vodstva, saj je njegovo bistvo v zagotavljanju odprtega sojenja oziroma v preprečitvi, da bi stranka v postopku doživela neuspeh le zaradi nepravilno zastavljenega predloga. Proti takemu sklepu pritožba ni dovoljena.
Poslovnim subjektom v primeru insolventnosti njihovega poslovnega partnerja ni mogoče avtomatično očitati, da bi za insolventnost tudi morali vedeti v okviru dolžne skrbnosti pri poslovanju. Dolžna skrbnost se presoja v okviru konkretnih okoliščin posameznega primera.
povračilo izdatkov preživljanja - izdatki zaradi preživljanja druge osebe - verzija
Potrebnost izdatkov preživljanja je treba presojati z upoštevanjem istih okoliščin, kot so upoštevne pri določitvi preživnine - potrebe otroka ter materialne in pridobitne zmožnosti staršev.
Dejstvo, da je otrok postal polnoleten, staršu ne onemogoča, da v izvršbi ne bi mogel izterjati preživnine na podlagi pravnomočne sodbe za obdobje otrokove mladoletnosti.
zahtevek na sklenitev menjalne pogodbe – zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine – ustno sklenjena pogodba – konvalidacija ustno sklenjene pogodbe o prenosu lastninske pravice
Če je ustna menjalna pogodba nična, nobena od strank ne more zahtevati njene pisne sklenitve. Če bi namreč lahko stranka zahtevala sklenitev menjalne pogodbe, potem bi to pomenilo, da nična pogodba vendarle daje vsaj zahtevek na sklenitev pisne pogodbe. To pa bi bilo naravnost v nasprotju z njeno ničnostjo.
Če je bila izpolnjena ustno sklenjena pogodba, ki bi sicer morala biti pisna, je pogodba vseeno lahko nična. Mora pa ničnost očitno izhajati iz namena, za katerega je bila oblika predpisana. Pri nepremičninskih pravnih poslih torej iz namenov, zaradi katerih je bila predpisana oblika, očitno izhaja, da neoblično sklenjeni pravni posel ne more ozdraveti.
ZP-1 člen 58, 58/2, 67, 67/1, 143, 143/1, 143/1-1, 143/2. Uredba o postopku upravljanja z zaseženimi predmeti, premoženjem in varščinami člen 6, 6/4, 15. Pravilnik o pogojih hrambe in upravljanja z zaseženimi predmeti, o postopku za vpis v register pooblaščenih izvršiteljev ter o tarifi za plačilo dela in stroškov pooblaščenega izvršitelja člen 17, 20, 23. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 5. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 61.
zaseg in odvzem predmetov – hramba predmetov – stroški postopka – stroški upravljanja in hrambe predmetov
Stroške upravljanja in hrambe predmetov za čas do izročitve pristojnemu državnemu tožilstvu oziroma sodišču plača ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, stroške upravljanja in hrambe za čas po izročitvi predmetov in stroške uničenja izročenih predmetov pa pristojno državno tožilstvo oziroma sodišče, ki so mu predmeti bili izročeni, iz proračunskih sredstev, pri čemer se glede plačila stroškov šteje, da so predmeti izročeni pristojnemu državnemu tožilstvu oziroma sodišču tudi, če so ob predložitvi kazenske ovadbe ostali v hrambi in upravljanju pri policiji.
S Pravilnikom je določena tarifa za plačilo za hrambo (1,5 točke na dan za vsakih 100 kg predmetov, če njihova skupna teža ne presega 5 ton) in manipulacijo (10 točk za vsakih 100 kg predmetov, če njihova skupna teža ne presega 5 ton – 20. člen) ter sestavo prevzemnega zapisnika in vpis v skupno evidenco (50 točk – 23. člen). Izvršitelju pa pripada še plačilo v stalnem znesku za obračun stroškov v vrednosti 20 točk.
predlog za prijavo udeležbe v nepravdnem postopku za ureditev medsebojnih razmerjih – materialni udeleženci nepravdnega postopka
Narava razmerij, ki se urejajo v nepravdnem postopku, pogosto zahteva, da odločba učinkuje proti širšemu krogu oseb, kot so stranke postopka. Postopka se lahko udeležujejo vse tiste osebe, katerih pravni položaj (njihove pravice ali obveznosti) bodo ali utegnejo biti prizadete s sodno odločbo, izdano v nepravdnem postopku. Nepravdnega postopka se torej poleg formalnih udeležencev (predlagatelja postopka in nasprotnega udeleženca) lahko udeležujejo tudi materialni udeleženci.
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožniku dosodilo nadomestilo plače za meseca september 2011 in oktober 2011, s tem da se od bruto zneskov odvedejo davki in prispevki in se tožniku izplačajo neto zneski z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V presežku, glede zakonskih zamudnih obresti od bruto zneskov nadomestil plač, pa je zahtevek tožnika utemeljeno zavrnilo.
Tožnik je objektivno spremenil tožbo s tem, ko je poleg dotedanjega zahtevka za plačilo jubilejne nagrade za 10 let dela pri zadnjem delodajalcu podredno zahteval plačilo jubilejne nagrade za 30 let dela pri zadnjem delodajalcu. Ker je bila tožba že vročena toženi stranki, je bila potrebna njena privolitev. Tožena stranka v spremembo tožbe ni privolila, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno odločilo, da se sprememba tožbe ne dovoli. Tudi z upoštevanjem vidika ekonomičnosti postopka je takšna odločitev pravilna.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog
Pri toženi stranki je prenehala potreba po delu tožnice (čistilke), ker je izgubila naročilo za čiščenje prostorov. Zato je tožnici utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – soprispevek – opustitev dolžnega ravnanja – nepremoženjska škoda – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah
Ker je tudi tožnica s svojo neprilagojeno vožnjo prispevala k nastanku škode, je odgovornost zavarovanca tožene stranke, ki spornega odseka, na katerem se je zgodila prometna nesreča, kljub temu, da je bila na njemu večja možnost poledice, ni pogosteje pregledoval niti ga ni posipal, 80 %, tožnice pa 20 %.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju – neizpolnjevanje obveznosti
Neutemeljena je zahteva za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju, če je ustreznejša prilagoditev pogodbe spremenjenim razmeram, in da pogodbenik, ki drugemu onemogoča ali neutemeljeno odklanja izpolnjevanje obveznosti, ne more zahtevati razveze pogodbe, razen v določenih okoliščinah.