odškodnina zaradi nemožnosti uporabe zemljišča - višina odškodnine - metode ugotavljanja izgubljene koristi
Meril za ugotavljanja izgubljene koristi (višine zahtevka) 2. odst. 72 čl. ZDEN ne determinira, torej nobenega od možnih načinov ne privilegira ali katerega od njih ne izloča. Vprašanje, kakšno korist bi tožeča stranka dosegla, če bi sama uporabljala oz. upravljala kmetijsko zemljišče, je dejansko vprašanje.
Izgubljena korist se ne ugotavlja samo v primeru vrnitve premoženja v naravi, ampak tudi v primeru izročitve nadomestnih zemljišč.
kupoprodajna pogodba – ugovor sočasne izpolnitve – odločitev v mejah postavljenih zahtevkov – zahteva za izločitev sodnika
Določba 101. člena OZ ni v nasprotju s prvim odstavkom 2. člena ZPP, ampak gre za enega od materialnopravnih ugovorov, ki vplivajo na utemeljenost tožbenega zahtevka. S tem, ko sodišče ugovoru tožene stranke ugodi, deloma zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke. Prisodi torej nekaj manj, ne pa nekaj drugega (extra petitum), kot je zahtevala.
posojilna pogodba - višina obrestne mere pogodbenih in zamudnih obresti - vprašanje pravilne uporabe materialnega prava - obrestovanje posojil v tuji valuti – ugovor zastaranja obresti
Trditve toženca glede višine obrestne mere tako pogodbenih kot zamudnih obresti se nanašajo na pravilno uporabo materialnega prava, na kar seveda pazi sodišče samo, zato trditve v zvezi s pravilno uporabo materialnega prava ne morejo biti prepozne.
Normi prvega in četrtega odstavka 399. člena ZOR sta prisilne narave in lahko zato sodišča dajejo pravno varstvo posojilodajalcem glede obrestnih zahtevkov (tako glede pogodbenih kot zamudnih obresti) za posojila v tuji valuti le v obliki obrestnih mer, ki se v kraju izpolnitve priznavajo za hranilne vloge na vpogled.
Če so bila dejstva za presojo ugovora zastaranja obresti starejših od treh let navedena najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo, je ugovor uveljavljen šele v pritožbi dopusten; če niso bila, lahko ob sklicevanju na zastaranje toženec ta dejstva navede le, če jih brez svoje krivde ni mogel navesti na prvem naroku.
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožniku dosodilo nadomestilo plače za meseca september 2011 in oktober 2011, s tem da se od bruto zneskov odvedejo davki in prispevki in se tožniku izplačajo neto zneski z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V presežku, glede zakonskih zamudnih obresti od bruto zneskov nadomestil plač, pa je zahtevek tožnika utemeljeno zavrnilo.
prodajna pogodba – sklenitev pogodbe z odložnim pogojem – terminska prodaja delnic – provizija za posel pridobitve delnic
Namen obeh strank je bil skleniti pogodbo v vsebini, kot je zapisana, stvar banke pa je bila, kako je priskrbela vrednostne papirje, ki jih je prodajala kot lastnica po terminskih pogodbah. Stranki pogodbe nista zapisali, da bi banka kot komisionar delnice kupovala v svojem imenu in za račun komitenta, temveč da je sama lastnica delnic, kar pomeni, da bi jih lahko ponudila iz svojega portfelja, če pa jih je priskrbela posebej na trgu vrednostnih papirjev, je sicer stroške tega posla lahko prevalila na tožnika, ne more pa biti upravičena do posebne provizije za opravljeni posel pridobitve delnic.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog
Pri toženi stranki je prenehala potreba po delu tožnice (čistilke), ker je izgubila naročilo za čiščenje prostorov. Zato je tožnici utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Domneva nevarnosti iz prve alineje 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ ni neizpodbojna.
Praktični (in kaznovalni) domet domneve je torej zgolj v prevalitvi dokaznega bremena za izkaz (ne-)ogroženosti plačila upnikove terjatve z upnika na dolžnika.
ZDR člen 15, 42, 126, 131. Kolektivna pogodba o izredni uskladitvi plač za leto 2007 in načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih osebnih prejemkih za leti 2008 in 2009 člen 21, 21/2. Kolektivna pogodba o načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in regresu za letni dopust člen 12.
plača - prikrajšanje pri plači - regres za letni dopust - dokazno breme - pogodba o zaposlitvi - ustni dogovor
Dejstvo, da delodajalec delavcu ne izroči pisne pogodbe o zaposlitvi (kar bi moral storiti že 3 dni pred predvideno sklenitvijo), ne more iti v breme delavca v tem smislu, da bi delodajalec lahko za kakršnokoli dejansko izplačilo zatrjeval, da je bila v resnici dogovorjena nižja osnovna plača od tiste, ki izhaja iz plačilne liste, ter da se razlika nanaša na variabilni del, ki se je izplačeval ne glede na rezultate, oziroma kljub temu, da pozitivnih rezultatov sploh ni bilo. Na tak način bi delodajalec posledice svojega nepravilnega ravnanja dejansko prevalil na delavca in bi ta moral dokazovati vse tisto, kar bi v resnici moral dokazati delodajalec.
Tožena stranka je sodišču prve stopnje v določenem ji roku poslala izvirnik pritožbe v nemškem jeziku, žigosan in lastnoročno podpisan s strani zakonitega zastopnika tožene stranke. Ker tožena stranka pritožbe ni popravila na način, kot ga je v sklepu z dne 23. 12. 2011 določilo sodišče prve stopnje, popravljeni pritožbi namreč manjka slovenski prevod, overjen s strani zapriseženega tolmača, in zato popravljena pritožba ni primerna za obravnavo, je sodišče prve stopnje pravilno, skladno s četrtim odstavkom 108. člena ZPP, pritožbo zavrglo.
(ne)veljavnost oporoke - izpodbijana oporoka – razlogi, vezani na osebo oporočitelja – pomanjkljiva oblika – rok za vložitev tožbe
Tožnik zatrjuje neveljavnost oporoke zaradi pomanjkljivosti v obliki – gre za formalno pomanjkljivost oporoke, zato pride glede roka za vložitev tožbe v poštev uporaba 76. člena ZD.
Oporoka, ki je obremenjena s pomanjkljivostmi v obliki ni neveljavna sama po sebi, je izpodbojna in je stvar odločitve zainteresiranega dediča, ali jo bo pustil v veljavi ali jo bo izpodbijal. Izpodbija pa jo lahko le s tožbo, grajanje ne zadostuje, in to v roku enega leta, ko je izvedel za oporoko.
Verodostojne listine oziroma listine, s katerimi mora upnik v skladu s 1. alinejo 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ izkazati obstoj poslovnega razmerja, se nanašajo na tiste poslovne dogodke, ki se vzpostavijo in zgodijo po volji strank. Račun ne predstavlja verodostojne listine za odškodninsko terjatev, zato na njeni podlagi tudi ni mogoče vzpostaviti domnevane nevarnosti v smislu 1. alineje 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ.
nepravilno vročanje vabila na narok – osebna vročitev – vročitev s fikcijo – vročanje preko telefaksa – vročanje obvestila o preklicu naroka
ZPP sicer izrecno ne predpisuje osebnega vročanja obvestila o preklicu naroka, vendar bi bilo za vročanje takšnega obvestila, še posebej, ker je bil v Obvestilu o preklicu naroka z dne 15. 6. 2011 hkrati določen tudi nov datum poravnalnega naroka in prvega naroka za glavno obravnavo, potrebno uporabiti določbo 142. člena ZPP o osebnem vročanju.
ZFPPIPP člen 233, 233/5, 384, 384/1, 384/4. ZPP člen 108.
zavrženje predloga za začetek postopka osebnega stečaja - poročilo o stanju dolžnikovega premoženja
Pritožnik neutemeljeno opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje namesto poročila o stanju njegovega premoženja (vsebino poročila določa drugi odstavek 384. člena ZFPPIPP), na katerem bi moral biti podpis dolžnika notarsko overjen) postopek osebnega stečaja začeti kar na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni z dne 25. 07. 2011, v katerem je navedeno vse njegovo premoženje. Višje sodišče ugotavlja, da navedeni sklep ne more nadomestiti poročila dolžnika o stanju njegovega premoženja in zato na njegovi podlagi ni mogoče začeti postopka osebnega stečaja.
PRAVO DRUŽB – ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070124
ZGD-1 člen 248, 248/1. ZPP člen 190. ZIZ člen 272.
začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve – ničnost pravnega posla za zagotovitev predujma ali posojila za pridobitev delnic - odsvojitev vrednostnih papirjev med pravdo
Namen 248. člena ZGD-1, po katerem je pravni posel, s katerim družba zagotovi predujem ali posojilo za pridobitev delnic, ničen, je v preprečevanju finančne asistence družbe pri pridobivanju njenih delnic, zato je smiselno treba takšno določbo široko interpretirati.
Hkrati s prenosom vrednostnega papirja zaradi izpolnitve obveznosti iz prodaje na podlagi pravnega posla, se vpiše izbris zastavne pravice. Tretja oseba torej pridobi neobremenjene vrednostne papirje, zato sodba zoper njo ne bi učinkovala v smislu določbe 190. člena ZPP.
ZDR člen 18, 83, 83/1, 83/2, 88, 88/1, 88/1-3, 88/2, 118, 118/1, 118/2. ZPP člen 286.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - pooblastilo - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero - prekluzija
Ker mora po izrecni določbi 18. člena ZDR pooblaščena oseba imeti pisno pooblastilo zastopnika delodajalca za vse odločitve, ki jih sprejema v imenu delodajalca, naknadna odobritev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo poda oseba brez pisnega pooblastila, ni mogoča. Odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo poda oseba brez pisnega pooblastila po 18. členu ZDR, je nezakonita.
novela zakona o sodnih taksah – napačen pravni pouk
Glede na to, da je sodišče prve stopnje v pravnem pouku zapisalo, da mora biti sodna taksa plačana ob vložitvi pritožbe, ter da bo sodišče pritožbo štelo za umaknjeno, če sodna taksa ne bo plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, je pravni pouk o pritožbi v delu, ki se nanaša na dolžnost plačila sodne takse za pritožbo, popoln.
vrednost spornega predmeta – posebna pritožba - Izpodbijanje sklepa s pridržano pritožbo
Izpodbijanje sklepa s pridržano pritožbo je odloženo in vezano na suspenzivni pogoj – da je stranka, ki bi bila sicer upravičena do pritožbe zoper sklep, sploh upravičena do pritožbe in da to svoje upravičenje, se pravi pritožbo zoper končno odločbo, tudi uresniči.
OBLIGACIJSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM0021265
URS člen 34, 35, 39. OZ člen 179, 179/1. ZMed člen 21.
povrnitev nepremoženjske škode - protipravnost - poseg v pravico do časti in dobrega imena – objava video posnetka
Ker se pojma časti in dobrega imena kot dva pola ene celostne osebnostne pravice, pri čemer je čast zavest o lastni vrednosti (subjektivni element), dobro ime pa ugled in spoštovanje človeka v družbi in njegova veljava v očeh drugih (objektivni element), prepletata, je pogoj za zatrjevani civilni delikt ne le, da gre za subjektivno doživljanje kršitve (obstoj duševnih bolečin zaradi posega v osebnostno pravico), temveč mora biti podana protipravnost dejanja tudi v objektivnem pogledu.
Posameznik mora z vstopom v prostor družbenega dogajanja, ki presega sfero zasebnosti, nase prevzeti tveganje, da bo njegovo ravnanje predmet diskusije in presoje.