Verodostojne listine oziroma listine, s katerimi mora upnik v skladu s 1. alinejo 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ izkazati obstoj poslovnega razmerja, se nanašajo na tiste poslovne dogodke, ki se vzpostavijo in zgodijo po volji strank. Račun ne predstavlja verodostojne listine za odškodninsko terjatev, zato na njeni podlagi tudi ni mogoče vzpostaviti domnevane nevarnosti v smislu 1. alineje 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM0021265
URS člen 34, 35, 39. OZ člen 179, 179/1. ZMed člen 21.
povrnitev nepremoženjske škode - protipravnost - poseg v pravico do časti in dobrega imena – objava video posnetka
Ker se pojma časti in dobrega imena kot dva pola ene celostne osebnostne pravice, pri čemer je čast zavest o lastni vrednosti (subjektivni element), dobro ime pa ugled in spoštovanje človeka v družbi in njegova veljava v očeh drugih (objektivni element), prepletata, je pogoj za zatrjevani civilni delikt ne le, da gre za subjektivno doživljanje kršitve (obstoj duševnih bolečin zaradi posega v osebnostno pravico), temveč mora biti podana protipravnost dejanja tudi v objektivnem pogledu.
Posameznik mora z vstopom v prostor družbenega dogajanja, ki presega sfero zasebnosti, nase prevzeti tveganje, da bo njegovo ravnanje predmet diskusije in presoje.
ZDR člen 15, 42, 126, 131. Kolektivna pogodba o izredni uskladitvi plač za leto 2007 in načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih osebnih prejemkih za leti 2008 in 2009 člen 21, 21/2. Kolektivna pogodba o načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in regresu za letni dopust člen 12.
plača - prikrajšanje pri plači - regres za letni dopust - dokazno breme - pogodba o zaposlitvi - ustni dogovor
Dejstvo, da delodajalec delavcu ne izroči pisne pogodbe o zaposlitvi (kar bi moral storiti že 3 dni pred predvideno sklenitvijo), ne more iti v breme delavca v tem smislu, da bi delodajalec lahko za kakršnokoli dejansko izplačilo zatrjeval, da je bila v resnici dogovorjena nižja osnovna plača od tiste, ki izhaja iz plačilne liste, ter da se razlika nanaša na variabilni del, ki se je izplačeval ne glede na rezultate, oziroma kljub temu, da pozitivnih rezultatov sploh ni bilo. Na tak način bi delodajalec posledice svojega nepravilnega ravnanja dejansko prevalil na delavca in bi ta moral dokazovati vse tisto, kar bi v resnici moral dokazati delodajalec.
oprostitev plačila sodnih taks – kriteriji za oprostitev plačila sodnih taks – brezposelnost stranke
Zgolj brezposelnost tožnice sama po sebi ni razlog oprostitve plačila sodnih taks, ampak je treba tudi v tem primeru ugotavljati siceršnje premoženjsko stanje predlagatelja in morebitnih družinskih članov.
Zakon določa različne pravne možnosti, s katerimi stranka doseže preizkus zakonitosti in pravilnosti sodne odločbe. Za določene vrste sklepov, med katerimi je tudi pozivni sklep za dopolnitev vloge, posebna pritožba ni predvidena, ampak jih je mogoče izpodbijati šele v pritožbi zoper končno odločbo; gre za tako imenovano pridržano pritožbo.
ZPP člen 184, 184/2, 214, 214/2, 458, 458/1. ZFPPIPP člen 224, 224/2, 224/2-1, 224/2-2, 388. ZGD-1 člen 3, 3/6, 7, 7/1.
spor majhne vrednosti – začetek stečajnega postopka – omejitev poslovne sposobnosti – odgovornost samostojnega podjetnika posameznika – osebni stečaj – pobot - priznanje dejstev – sprememba tožbe
Dejstvo, da je bil nad tožečo stranko začet postopek osebnega stečaja, vpliva zgolj na modaliteto izpolnitve obveznosti tožene stranke (namesto na transakcijski račun tožeče stranke, na upraviteljev fiduciarni račun). V obveznostnem razmerju namreč še vedno kot upnica nastopa tožeča stranka.
Z začetkom stečajnega postopka samostojni podjetnik posameznik izgubi status podjetnika, in se postopek proti njemu vodi kot postopek osebnega stečaja za vse terjatve, ki jih imajo katerikoli upniki proti tej osebi, ne glede na to, ali gre za osebne terjatve ali za terjatve iz dejavnosti nekdanjega podjetnika (poslovne terjatve). V stečajno maso gre vse premoženje osebe, brez ločitve na „poslovno“ in „neposlovno“ premoženje.
spor majhne vrednosti – nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja – protispisnost – dokazna ocena
Tožena stranka v pritožbi izrecno navaja, da je sodišče prve stopnje iz celotne izpovedbe priče upoštevalo le izsek njegove izpovedbe, ki pa je iztrgan iz konteksta, kar pomeni absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V konkretnem primeru zatrjevana kršitev s strani tožene stranke ne pomeni protispisnosti, temveč tožena stranka očitno napada dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki pa v sporih majhne vrednosti pred sodiščem druge stopnje ni predmet preizkusa.
Tožbeni zahtevek ni individualiziran, kar nenazadnje ugotavlja tudi sodišče prve stopnje. Če bi sodišče prve stopnje ugodilo takemu tožbenemu zahtevku, bi toženi stranki v Sloveniji za vselej prepovedalo tržiti katerekoli izdelke pod imenom BANINI DOMAČIJA, tudi če bi tožena stranka spremenila svoj znak in embalažo tako, da njen znak v ničemer ne bi več spominjal na blagovno znamko tožeče stranke "Domačica" in na njeno embalažo, v kateri trži te svoje kekse. Ker pa iz trditvene podlage tožeče izhaja, da se poteguje za odstranitev s slovenskega trga le tistih izdelkov tožene stranke, ki kršijo njeno blagovno znamko in s katerimi nelojalno konkurira tožeči stranki, teh izdelkov pa v tožbenem zahtevku ni opredelila, tožbeni zahtevek ni določen. Zato tožba ni popolna v smislu prvega odstavka 180. člena ZPP.
Uredba Sveta ES št. 2201/2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo člen 3 - 17.
pristojnost slovenskega sodišča v sporu z mednarodnim elementom - dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - določitev preživnine za mladoletnega otroka - določitev stikov - spor med bivšima izvenzakonskima partnerjema
Za odločanje o postavljenih tožbenih zahtevkih na dodelitev otroka in izdajo začasne odredbe so relevantne ustrezne določbe Uredbe Sveta ES št. 2201/2003 z dne 27.11.2003 (Uredba Bruselj II) in Uredbe Sveta ES št. 44/2001 z dne 22.12.2000 (Uredba Bruselj I). Ob uporabi teh določb lahko ugotovimo, da pristojnost slovenskih sodišč (v predmetnem sporu z mednarodnim elementom) ni podana.
nepopolna tožba – poziv na dopolnitev tožbe – zavrženje tožbe
Tožnik je bil pozvan na popravo/dopolnitev in bil opozorjen na posledice svoje opustitve. Vendar pozivu sodišča prve stopnje ni sledil, saj v zato danem roku tožbe ni popravil/dopolnil. Zato je sodišče prve stopnje njegovo tožbo upravičeno zavrglo.
spor majhne vrednosti – dovoljeni pritožbeni razlogi – dejansko vprašanje
Ugotovitve o tem, ali je P. d.o.o. prenesla terjatve na B. d.o.o., kdaj je slednji toženi stranki poslal obvestilo o obrestih ter kdaj je P. d.o.o. toženi stranki poslala obvestilo o odstopu terjatev, so dejanske narave.