originarna pridobitev lastninske pravice – pravica uporabe – pravica uporabe za gradnjo
Za odločitev ni pomembno le, da je bila na P.G. na podlagi pogodbe vknjižena pravica uporabe, ki se je z uveljavitvijo ZLNDL pretvorila v lastninsko pravico. Sodišče se ni opredelilo do narave te pogodbe (po trditvi tožnice je z njo pridobila le pravico uporabe za gradnjo) in tudi ne, ali je na podlagi te pogodbe vpisana pravica uporabe lahko bila podlaga za vpis lastninske pravice na podlagi ZLNDL.
Sodišče bo moralo ugotoviti, kdo je imel na dan uveljavitve ZLNDL na spornih parcelah pravico uporabe. Presojati bo moralo naravo pogodbe, ki jo je P. G. sklenil v letu 1965, s katero je po trditvi tožnice pridobil le pravico uporabe za gradnjo, ki na podlagi ZLNDL ni omogočala vpisa lastninske pravice. Pri presoji o tem, kakšna je bila narava pravice, ki jo je P. G. pridobil v letu 1965, bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati takrat veljavno zakonodajo in pravno teorijo ter dejstvo, da so bile takrat sporne parcele (še) družbena lastnina.
Pravica upravljanja z družbeno lastnino je premoženjska pravica, ki obsega enaka upravičenja kot lastninska pravica, to sta pravici uporabe in razpolaganja, se pa od lastninske pravice razlikuje v tem, da sme imetnik lastninske pravice s stvarjo prosto razpolagati, pri pravici upravljanja pa je razpolaganje vselej omejeno v skladu z namenom stvari in glede na posebna (družbenolastninska) pravila, ki zagotavljajo, da se bo stvar res uporabljala za to, za kar je namenjena. Vpis pravic glede stvari v družbeni lastnini ni bil konstitutivne narave, zato zemljiškoknjižno stanje ni nujno odražalo dejanskega pravnega stanja.
nadaljevanje izvršbe – potrjena prisilna poravnava – razveljavitev dovolilnega dela sklepa o izvršbi – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – konec izvršilnega postopka
Sodišče prve stopnje po pravnomočni razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi, po kateri se nadaljuje pravdni postopek, ni imelo zakonske podlage za nadaljnje odločanje v izvršilnem postopku, torej niti za izdajo sklepa o prekinitvi dovoljene izvršbe niti za odločitev o nadaljevanju izvršilnega postopka z izpodbijanim sklepom.
ZEN člen 8, 48, 48/6. ZZK-1 člen 3, 3-5, 31, 40/1, 40/1-3. ZPP člen 108, 180, 180/1.
spor o lastninski pravici na delu parcele – oblikovanje zahtevka na ugotovitev lastninske pravice – določnost zahtevka – izdelava elaborata parcelacije – navedba rezervirane parcelne številke nepremičnine
Tožeča stranka bi morala pred ali med pravdo naročiti oziroma predlagati izdelavo elaborata parcelacije in nato tožbeni zahtevek oblikovati tako, da bi bilo jasno, na kateri parceli, razvidni iz elaborata, tožnica zatrjuje lastninsko pravico. Predmet lastninske pravice na nepremičnini je namreč (lahko le) parcela.
ZFPPIPP člen 34, 34/1, 34/2, 34/2-3, 34/3, 34/4, 34/4-2, 271, 272, 278, 278/2. OZ člen 50.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – redno poslovanje družbe – nujna poplačila - navidezni pravni posel
Materialnopravno zmotno je stališče prvostopenjskega sodišča, da 34. člen ZFPPIPP izključuje uporabo določb istega zakona o izpodbijanju pravnih dejanj stečajnega dolžnika. Določbe 34. člena in 271. člena ZFPPIPP se ne izključujejo, pač pa dopolnjujejo.
ZFPPIPP poplačila tistih terjatev, ki so nastale zaradi potrebe po rednem poslovanju družbe, opredeli v 34. členu kot nujna poplačila. Dovoljenost takih poplačil pa pogojuje z enakopravnim obravnavanjem teh upnikov. Le v primeru, če družba teh upnikov ne obravnava enako in torej ene upnike poplačuje, drugih pa ne, je tako poplačilo izpodbojno po 271. členu ZFPPIPP.
Kadar je bila prodaja stvari (ali oprava storitve) sklenjena samo zato, da bi s pobotanjem tožnikove terjatve iz kupnine prišlo do poplačila prej nastale terjatve tožene stranke, to predstavlja navidezni pravni posel, ki je po 50. členu OZ brez pravnega učinka med strankama.
ZUE člen 13, 13/4. OZ člen 395. ZPP člen 213, 213/2.
denarna valuta – preračun tolarjev v evre po uradni dolžnosti – solidarna obveznost – obveznost z več dolžniki
V tolarjih zahtevano terjatev je sodišče po uradni dolžnosti dolžno preračunati in prisoditi v evrih.
Če je o obveznosti enega od solidarnih dolžnikov že odločeno s pravnomočno sodbo, mora biti iz izreka sodbe, s katero je obveznost naložena v plačilo tudi drugemu od solidarnih dolžnikov, navedeno, da je terjatev dolžan plačati solidarno s prvim dolžnikom.
priposestvovanje – dobra vera – dedovanje nepremičnin
Vknjižen solastni delež spornih nepremičnin je pravni prednik tožnikov pridobil z dedovanjem – tu dobrovernosti ni oziroma ni pomembna.
Dokaz, da posestnik ni vpisan v zemljiški knjigi kot lastnik, ima lahko za posledico zgolj to, da je posestnik potisnjen v položaj, ko mora dokazovati svojo dobrovernost, ali povedano drugače; glede na neizpodbitno domnevo, da je vedel, da je v zemljiški knjigi kot lastnik vpisan nekdo drug mora pojasniti in dokazati, da je (bil) kljub tej neizpodbitno domnevani vednosti vendarle dobroveren (domneva, da je tisti, ki je vpisan v zemljiški knjigi, tudi lastnik nepremičnine, je namreč relativna).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSC0003554
U RS člen 26. ZOR člen 18, 18/2, 170, 170/1, 170/2, 172, 206, 206/4, 266, 266/1, 269, 488, 488/3, 600, 610, 610/2, 611. ZVD člen 13, 17, 42. ZID člen 12. Pravilnik o higienskih in tehničnih varstvenih ukrepih pri mehaničnem obdelovanju lesa in podobnih materialov člen 27, 29.
pogodba o delu - prepustitev izvršitve posla tretjemu - poslovna odškodninska odgovornost - refleksna škoda - odgovornost delodajalca - odškodninska odgovornost delavca - odškodninska odgovornost države
Čeprav je podjemnik opravo posla zaupal podizvajalcu, je zanj še vedno odgovoren naročniku. V primeru podjemnikove odgovornosti za stvarne napake ima naročnik pravico do povrnitve škode, ki jo utrpi zaradi napake opravljenega posla na drugih pravnih dobrinah (t.i. refleksna škoda).
PRAVO DRUŽB – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074329
ZGD člen 258, 258/1, 258/2. ZPP člen 7, 212. OZ člen 132.
odškodninska odgovornost poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo – protipravnost – skrbnost dobrega poslovodje – navadna škoda – trditveno in dokazno breme
Tožena stranka bi morala o poslovanju tožeče stranke v tistem času ponuditi več informacij, predvsem o načinu poslovanja, številu zaposlenih, načinu dela (morebitno terensko delo) in podobno, s čimer bi lahko ovrgla trditve tožeče stranke, da je bila poraba sredstev tožeče stranke neutemeljena. Šele nato bi sodišče prve stopnje lahko izvajalo nadaljnji dokazni postopek, da bi se prepričalo o utemeljenosti porabe gotovinskih sredstev tožeče stranke in ali so bila le ta porabljena v zvezi z dejavnostjo družbe. Trditveno breme, da je ravnala v svojstvu družbe, je bilo na toženi stranki.
Za profesionalno osebo – poslovodjo družbe z omejeno odgovornostjo se predpostavlja (kot neizpodbitna domneva), da strokovna znanja, ki so potrebna za pravilno opravljanje storitev, ima. Njena ravnanja (dejanja) ali opustitve se zato presojajo po abstraktnih merilih, torej pravilih tiste stroke, s področja katere so strokovna znanja potrebna, da bi bila storitev pravilno opravljena.
civilna kazen – naklep – huda malomarnost – okoliščine primera – kršitev avtorske pravice - posredovanje podatkov o bruto honorarjih izvajalcev
Ker je toženec ponudil razumne razloge za odklonitev posredovanja podatkov o bruto honorarjih izvajalcev, za sodno presojo o pravilnosti svojega stališča v sporu s tožnikom pa je imel na razpolago le možnost, da se spusti v zadevno pravdo, ni mogoče reči, da je avtorske pravice kršil namenoma ali iz hude malomarnosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta - bolniški stalež - diskriminacija - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V kolikor se delodajalec odloči za ukinitev delovnega mesta določenega delavca (kar privede do redne odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga), gre za njegovo suvereno odločitev, v katero sodišče ne more posegati.
odmera preživnine – spremenjene razmere na strani preživninskih zavezancev – ponovna presoja porazdeljenosti preživninskega bremena
Ob občutno zvišanih mesečnih prejemkih na strani obeh preživninskih zavezancev je edino mogoč zaključek, da so se glede na stanje ob določitvi preživnine razmere na strani obeh preživninskih zavezancev spremenile v smislu 132. člena ZZZDR. Spremenjene razmere na strani obeh preživninskih zavezancev narekujejo ponovno presojo porazdeljenosti preživninskega bremena med tožnikom in materjo mladoletnih toženk ob upoštevanju 129. člena ZZZDR.
ZDR člen 204, 204/2. ZPIZ-1 člen 279, 280, 280/1, 280/2, 280/3.
zavarovalna doba s povečanjem - prispevki - sodno varstvo
Tožnik je postavil svoj zahtevek za priznanje zavarovalne dobe s povečanjem pri toženi stranki. Ker je tožbo glede na ta zahtevek vložil prepozno, to je po poteku tridesetdnevnega roka iz drugega odstavka 204. člena ZDR, je sodišče prve stopnje njegovo tožbo pravilno zavrglo.
izbris zakonitega zastopnika zavoda – postopek razrešitve direktorja zavoda
Ker predlagatelj ni izkazal, da je svet zavoda seznanil direktorja I. N. z razlogi za njegovo razrešitev pred samo razrešitvijo, ni mogoče zaključiti, da je bil sklep, ki je podlaga za predlagani vpis, izdan v predpisanem postopku. Poleg tega med predlaganimi točkami dnevnega reda za 5. izredno sejo sveta Zavoda, na kateri je bil sprejet sklep o razrešitvi direktorja, ni bila navedena točka dnevnega reda o razrešitvi direktorja.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – popravni sklep – plačilo odvetniških storitev – specificiran račun – davek
Morebitne pomanjkljivosti izstavljenega računa ne vplivajo na obveznost toženca, da plača tožnici za nesporno opravljene odvetniške storitve. Pomanjkljivosti izstavljenega računa in s tem odvetniškega poslovanja so tako lahko predmet ustreznega inšpekcijskega nadzora, ne pa pravdnega postopka.
Sodišče lahko za potrebe ugotavljanja pravnega interesa, kot tudi glede ostalih procesnih predpostavk, vpogleda v javne registre in druge spise in s tem ne krši razpravnega načela. Glede procesnih predpostavk, na katere pazi sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti, velja preiskovalno načelo, kar pomeni, da sme sodišče v primeru dvoma v obstoj procesnih predpostavk v zvezi s tem opraviti poizvedbe in tudi izvesti dokaze.
ZUTD člen 190. ZDR člen 47, 47/2, 73. ZJU člen 5. Direktiva 77/187/ES člen 4, 4/2. Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih člen 55, 55/8.
imenovanje v naziv - sprememba delodajalca - sklenitev pogodbe o zaposlitvi - javni uslužbenec - prevzem delavcev - delovna doba
Tožnik je bil na podlagi določb ZUTD prenesen iz zavoda za zaposlovanje na ministrstvo (k toženi stranki). Tožena stranka mu je utemeljeno ponudila v podpis novo pogodbo o zaposlitvi in ga imenovala v uradniški naziv. Pri tem pa bi morala upoštevati delovno dobo tožnika, ki jo je dosegel pri prejšnjem delodajalcu.
priposestvovanje – dobra vera – dobroverna posest – dedovanje – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Tisti, ki je pridobil lastninsko pravico na podlagi dedovanja, se v razmerju do priposestvovalca ne more uspešno sklicevati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo.
pravdni stroški – delni umik tožbe – umik po izpolnitvi
Do delnega umika tožbe je prišlo zaradi naložitve povrnitve zneska, za katerega je bila potem tožba umaknjena, s pravnomočno kazensko sodbo. To je procesni položaj, ki je v svojem bistvu enak položaju, ko do umika pride po izpolnitvi. Glede na to je tožena stranka dolžna kriti stroške, ki se nanašajo na umaknjen del zahtevka.