nadaljevanje izvršbe – potrjena prisilna poravnava – razveljavitev dovolilnega dela sklepa o izvršbi – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – konec izvršilnega postopka
Sodišče prve stopnje po pravnomočni razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi, po kateri se nadaljuje pravdni postopek, ni imelo zakonske podlage za nadaljnje odločanje v izvršilnem postopku, torej niti za izdajo sklepa o prekinitvi dovoljene izvršbe niti za odločitev o nadaljevanju izvršilnega postopka z izpodbijanim sklepom.
ZJU člen 5. ZDR člen 52, 52/1, 52/1-2, 54, 204. ZPP člen 339, 339/1, 339/1-14, 339/1-15.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - sodno varstvo - razlog za sklenitev - nadomeščanje odsotnega delavca - odločilno dejstvo - protispisnost - bistvena kršitev določb postopka
Pri presoji zakonitosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je sklenjena zaradi nadomeščanja individualno določenega delavca, ki je v pogodbi o zaposlitvi tudi poimensko naveden, je bistveno dejstvo, kdaj se ta delavec vrne na delo. Ker v konkretnem primeru sodišče prve stopnje tega ni ugotavljalo in se v izpodbijani sodbi do tega ni opredelilo, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka.
odgovornost imetnika motornega vozila – premikajoče se motorno vozilo
Nobenemu od voznikov motornih sani, udeleženih v škodnem dogodku, ni moč pripisati niti izključne niti delne krivde za trčenje, zato je potrebno uporabiti določbo tretjega odstavka 154. člena OZ.
Učinkovanja odstopne izjave ni mogoče utemeljevati „za nazaj“, saj se utemeljenost odstopa lahko presoja zgolj glede na okoliščine, ki so med strankama obstajale do trenutka odstopa, ne pa tudi kasneje.
Tožnik je z vložitvijo tožbe zahteval izpolnitev obveznosti, kar pomeni, da jo je bil pripravljen sprejeti, toženca pa bi posledično od tega trenutka dalje lahko izpolnila svojo obveznost. Pravilnost takšnega razlogovanja sodišča izhaja nenazadnje iz dejstva, da sta toženca tekom postopka 21. 12. 2010 tudi dejansko izpolnila svojo nesporno obveznost, in sicer z nakazilom na transakcijski račun tožnika, le-ta pa je takšno izpolnitev tudi sprejel, saj je tožbeni zahtevek v tem delu umaknil. Ker pa sta toženca preostanek svoje obveznosti izpolnila šele po vložitvi tožbe, gredo tožniku pravilno zamudne obresti od vložitve tožbe dalje tako
ZDR člen 204, 204/2. ZPIZ-1 člen 279, 280, 280/1, 280/2, 280/3.
zavarovalna doba s povečanjem - prispevki - sodno varstvo
Tožnik je postavil svoj zahtevek za priznanje zavarovalne dobe s povečanjem pri toženi stranki. Ker je tožbo glede na ta zahtevek vložil prepozno, to je po poteku tridesetdnevnega roka iz drugega odstavka 204. člena ZDR, je sodišče prve stopnje njegovo tožbo pravilno zavrglo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSC0003554
U RS člen 26. ZOR člen 18, 18/2, 170, 170/1, 170/2, 172, 206, 206/4, 266, 266/1, 269, 488, 488/3, 600, 610, 610/2, 611. ZVD člen 13, 17, 42. ZID člen 12. Pravilnik o higienskih in tehničnih varstvenih ukrepih pri mehaničnem obdelovanju lesa in podobnih materialov člen 27, 29.
pogodba o delu - prepustitev izvršitve posla tretjemu - poslovna odškodninska odgovornost - refleksna škoda - odgovornost delodajalca - odškodninska odgovornost delavca - odškodninska odgovornost države
Čeprav je podjemnik opravo posla zaupal podizvajalcu, je zanj še vedno odgovoren naročniku. V primeru podjemnikove odgovornosti za stvarne napake ima naročnik pravico do povrnitve škode, ki jo utrpi zaradi napake opravljenega posla na drugih pravnih dobrinah (t.i. refleksna škoda).
stroški postopka - ZOdvT - potrebni stroški - nagrada za postopek - nagrada za narok - odpravnina - sodba na podlagi pripoznave - spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja
Tožnica za zastopanje pred sodiščem prve stopnje ni upravičena do nagrade za narok, saj je bil ta opravljen le zaradi obravnavanja tožbenega zahteva za plačilo odpravnine, ki je bil v celoti zavrnjen (tožbenemu zahtevku v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi je bilo ugodeno na podlagi pripoznave tožene stranke že pred prvim narokom za glavno obravnavo).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta - bolniški stalež - diskriminacija - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V kolikor se delodajalec odloči za ukinitev delovnega mesta določenega delavca (kar privede do redne odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga), gre za njegovo suvereno odločitev, v katero sodišče ne more posegati.
PRAVO DRUŽB – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074329
ZGD člen 258, 258/1, 258/2. ZPP člen 7, 212. OZ člen 132.
odškodninska odgovornost poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo – protipravnost – skrbnost dobrega poslovodje – navadna škoda – trditveno in dokazno breme
Tožena stranka bi morala o poslovanju tožeče stranke v tistem času ponuditi več informacij, predvsem o načinu poslovanja, številu zaposlenih, načinu dela (morebitno terensko delo) in podobno, s čimer bi lahko ovrgla trditve tožeče stranke, da je bila poraba sredstev tožeče stranke neutemeljena. Šele nato bi sodišče prve stopnje lahko izvajalo nadaljnji dokazni postopek, da bi se prepričalo o utemeljenosti porabe gotovinskih sredstev tožeče stranke in ali so bila le ta porabljena v zvezi z dejavnostjo družbe. Trditveno breme, da je ravnala v svojstvu družbe, je bilo na toženi stranki.
Za profesionalno osebo – poslovodjo družbe z omejeno odgovornostjo se predpostavlja (kot neizpodbitna domneva), da strokovna znanja, ki so potrebna za pravilno opravljanje storitev, ima. Njena ravnanja (dejanja) ali opustitve se zato presojajo po abstraktnih merilih, torej pravilih tiste stroke, s področja katere so strokovna znanja potrebna, da bi bila storitev pravilno opravljena.
civilna kazen – naklep – huda malomarnost – okoliščine primera – kršitev avtorske pravice - posredovanje podatkov o bruto honorarjih izvajalcev
Ker je toženec ponudil razumne razloge za odklonitev posredovanja podatkov o bruto honorarjih izvajalcev, za sodno presojo o pravilnosti svojega stališča v sporu s tožnikom pa je imel na razpolago le možnost, da se spusti v zadevno pravdo, ni mogoče reči, da je avtorske pravice kršil namenoma ali iz hude malomarnosti.
Upnik nima pravice glasovati o prisilni poravnavi glede zavarovane terjatve, razen če je to terjatev prenesel na insolventnega dolžnika v postopku spremembe osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja v skladu s pododdelkom 4.4.4. ZFPPIPP.
Dejstvo, da sta upnika terjatve prijavila v postopku prisilne poravnave ni odločilno, ker jim s tem (oziroma zaradi tega) zavarovanje terjatev v postopku prisilne poravnave ni prenehalo.
dvom o pravdni sposobnosti stranke – prekinitev postopka
Ko obstaja dvom o pravdni sposobnosti katere od strank, postopka ni mogoče prekiniti (do odločitve o predlogu za odvzem poslovne sposobnosti), temveč mora sodišče prve stopnje v takšni situaciji vprašanje (ne)obstoja pravdne oz. procesne sposobnosti rešiti v tekočem postopku in v primeru zaključka, da toženec procesne sposobnosti nima, ukrepati v smislu 80. in 81. člena ZPP (če bi bili izpolnjeni v 82. členu ZPP predpisani pogoji, pa lahko tudi po določbah tega člena). Dvom v poslovno oz. pravdno sposobnost torej ni razlog za prekinitev postopka. Prekinitve postopka namreč ni mogoče širiti izven tistih dogodkov, ki so taksativno našteti v zakonu.
avtorski honorar – veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del – ekscepcio illegalis - civilna kazen - posredovanje podatkov o honorarjih izvajalcev
Podlaga za prisojo civilne kazni je podana tudi v primeru kršitve materialnih avtorskih pravic, natančneje v primeru, ko toženec ni posredoval sporeda del in podatkov, potrebnih za ugotovitev višine plačila, ter kljub pozivu kolektivne organizacije pred vložitvijo tožbe ni plačal ustreznega nadomestila za uporabo avtorskih del.
Ker je toženec ponudil razumne razloge za odklonitev posredovanja podatkov o bruto honorarjih izvajalcev, za sodno presojo o pravilnosti svojega stališča v sporu s tožnikom pa je imel na razpolago le možnost, da se spusti v obravnavano pravdo, ni mogoče reči, da je avtorske pravice kršil namerno ali iz hude malomarnosti.
ZASP opredeljuje dolžnost obveščanja uporabnikov, vendar v tem okviru ne določa dolžnosti posredovanja kakršnihkoli finančnih podatkov . V 82. členu ZASP govori o pravici do vpogleda v evidence z namenom ugotovitve, kakšen dohodek je bil ustvarjen iz uporabe avtorskih del, vendar na podlagi te določbe ni mogoče enoznačno sklepati, da ima tožnik pravico zahtevati podatek o honorarjih izvajalcev. Ti namreč za uporabnika predstavljajo odhodek in ne dohodka.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 432, 432-1, 438, 439, 439/2.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – pritožba družbe zoper sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga – dopustne pritožbene novote
Subjekt vpisa ima kot udeleženec izbrisnega postopka, ki ga vodi registrsko sodišče po uradni dolžnosti, pravico do pritožbe zoper sklep o ugotovitvi, da obstaja izbrisni razlog, ne glede na to, ali je pred tem vložil ugovor proti začetku postopka izbrisa. Zato tista pravna oseba, nad katero se vodi postopek izbrisa in ki je ugovor vložila, sodišče prve stopnje pa ga je kot neutemeljenega zavrnilo, ne more imeti slabšega procesnega položaja od tiste pravne osebe, nad katero se vodi postopek izbrisa, ki ugovora ni vložila. To pa pomeni, da so tudi trditve o dejstvih, ki jih navede v pritožbi in dokazi, ki jih predloži za dokazovanje, da ni pogojev za vodenje postopka izbrisa, dopustne pritožbene novote.
vrnitev preplačila - plača - božičnica - neupravičena obogatitev - pošteni pridobitelj - obseg vrnitve - zakonske zamudne obresti - pogodba o zaposlitvi za pomorščake - sindikat - predsednik sindikata
Pravna podlaga za vračilo neupravičenih izplačil iz naslova preveč izplačane plače (vključno z božičnico) in porabe s plačilno kartico je določba prvega odstavka 190. člena OZ. Toženec je bil brez pravnega temelja na škodo tožeče stranke obogaten za znesek neutemeljeno izplačane plače in božičnice in iz naslova neupravičene uporabe plačilne kartice, zato je prejeti znesek tožeči stranki dolžan vrniti. Glede na to, da toženec pri neupravičeni pridobitvi ni bil nepošten, je dolžan plačati zakonske zamudne obresti od dneva vložitve tožbe.
ZEN člen 8, 48, 48/6. ZZK-1 člen 3, 3-5, 31, 40/1, 40/1-3. ZPP člen 108, 180, 180/1.
spor o lastninski pravici na delu parcele – oblikovanje zahtevka na ugotovitev lastninske pravice – določnost zahtevka – izdelava elaborata parcelacije – navedba rezervirane parcelne številke nepremičnine
Tožeča stranka bi morala pred ali med pravdo naročiti oziroma predlagati izdelavo elaborata parcelacije in nato tožbeni zahtevek oblikovati tako, da bi bilo jasno, na kateri parceli, razvidni iz elaborata, tožnica zatrjuje lastninsko pravico. Predmet lastninske pravice na nepremičnini je namreč (lahko le) parcela.
ZUTD člen 190. ZDR člen 47, 47/2, 73. ZJU člen 5. Direktiva 77/187/ES člen 4, 4/2. Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih člen 55, 55/8.
imenovanje v naziv - sprememba delodajalca - sklenitev pogodbe o zaposlitvi - javni uslužbenec - prevzem delavcev - delovna doba
Tožnik je bil na podlagi določb ZUTD prenesen iz zavoda za zaposlovanje na ministrstvo (k toženi stranki). Tožena stranka mu je utemeljeno ponudila v podpis novo pogodbo o zaposlitvi in ga imenovala v uradniški naziv. Pri tem pa bi morala upoštevati delovno dobo tožnika, ki jo je dosegel pri prejšnjem delodajalcu.