trditvena podlaga tožbe – kršitev pravice do izjave v postopku
V obravnavani zadevi je tožeča stranka svoj zahtevek temeljila na priposestvovanju. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno glede na v tožbi opisano dejansko stanje uporabilo Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini v zvezi s prej veljavnimi Zakonom o temeljnih lastninskopravnih razmerjih in Zakonom o prometu z nepremičninami, vendar je pri odločitvi o utemeljenosti zahtevka odločilno vprašanje obsega „zemljišča, potrebnega za redno rabo stavbe“. Ta se ne pokriva nujno s parcelo v zemljiškem katastru, zato pritožba utemeljeno opozarja, da ustreznih navedb o obsegu zemljišča, potrebnega za redno rabo (v smislu določb ZTLR), tožeča stranka niti ni podala in je sodišče, ko se je ukvarjalo z obsegom, odločalo mimo navedb. Posledično pa se tožena stranka ni mogla opredeliti o obsegu zemljišča.
Namen načela zakonitosti in s tem določenosti v kazenskem materialnem pravu je preprečiti samovoljno in arbitrarno uporabo državnega kaznovalnega sankcioniranja v situacijah, ki ne bi bile vnaprej točno opredeljene. Določba KZ-1 v prvem odstavku 46. člena določa, da je splošni maksimum kazni zapora trideset let. V 2. točki drugega odstavka 53. člena KZ-1 pa je določeno, da mora biti za kazniva dejanja v steku enotna kazen višja od vsake posamezne kazni, vendar ne sme doseči seštevka posameznih kazni in ne preseči dvajsetih let zapora. Zakon nedvoumno določa, da lahko posamezna kazen znaša 30 let zapora. Določba 2. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1, ki pravi, da enotna kazen v primeru steka ne sme preseči 20 let zapora, pa je v nasprotju z splošno določenim maksimumom zapora 30 let in pravili, določenimi v 53. členu KZ-1, ki določajo pravila za izrek enotne kazni. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da ni bil namen zakonodajalca, da se obsojencu v primeru združevanja zapornih kazni, med katerimi je tudi tridesetletna kazen, izreče nižja kazen kot trideset let. Drugačna razlaga bi namreč pripeljala do pravno in življenjsko nelogične situacije, povsem v nasprotju z zakonitostjo. Razlago določil 2. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1 je treba razumeti v okviru splošnih pravil o odmeri kazni, določenih v 2. poglavju kazenskega zakonika in ne ločeno od teh določil.
Uredba ES št. 1393/2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah člen 8, 14.
osebna vročitev – vročanje v tujino – odklonitev sprejema
14. člen Uredbe ES št. 1393/2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah (v nadaljevanju: Uredba) daje sicer vsaki državi članici možnost, da osebam s stalnim prebivališčem v drugi državi članici vročajo sodna pisanja tudi neposredno z uporabo poštnih storitev, in sicer s priporočenim pismom, z vročilnico ali na drug enakovreden način. Vendar morajo biti tudi v takem primeru zagotovljena naslovniku določena procesna jamstva. Iz namena, ki sta ga Evropski parlament in Svet Evropske unije imela pri sprejemanju uredbe in njenih ostalih določb je mogoče ugotoviti zahtevo, da je potrebno (v vsakem primeru) naslovniku dopustiti, da sprejem odkloni, če jezika sodnega pisanja ne razume ali če ni v uradnem jeziku države vročitve. Zato ima na voljo rok sedmih dni, o čemer mora obvestiti pošiljatelja. V 8. členu Uredbe je pri vročanju preko organov za sprejem predvidena uporaba standardnega obrazca iz priloge II, s katero se pouči naslovnika, da lahko, če pisanje ni sestavljeno v jeziku, ki ga naslovnik razume oziroma če ne gre za uradni jezik zaprošene države članice in mu ni priložen prevod, zavrne sprejem pisanja. Glede na namen in smisel Uredbe je logično, da mora to pravilo veljati tudi pri vročanju po 14. členu.
KZ-1 člen 325, 325/1, 49, 49/3. ZKP člen 437, 422, 548, 277, 277/1, 277/1-3. ZVCP člen 32, 32/2. ZP-1 člen 12. ZSKZDČEU člen 23.
zavrženje obtožnega predloga - evropski nalog za prijetje in predajo
Nedosegljivost obdolženca, katerega naslov v tujini je znan, zaradi zavračanja tuje države za sodelovanje ker šteje, da gre za že razsojeno zadevo, ker je bil obdolženi za isti historičen dogodek že kaznovan z globo za prekršek, ki jo je plačal ni razlog, da zoper obdolženega ne bi bili uporabljeni ukrepi za zagotovitev njegove navzočnosti v postopku.
spor majhne vrednosti – nedovoljen pritožbeni razlog
Ni mogoče upoštevati pritožbenih trditev, s katerimi tožena stranka napada dokazno oceno zaslišanih prič in izvedenih lastninskih dokazov, saj z njimi napada ugotovljeno dejansko stanje, kar pa glede na določbo 1. odst. 458. člena ZPP v sporu majhne vrednosti ni dovoljeno.
premoženje pravne osebe, najdeno v izvršilnem postopku – prekinitev izvršilnega postopka – napotitev upnika – predlog za začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem
Upniki nepremičninske izvršbe so v okviru dispozicij, ki jih daje 444.a člen ZFPPIPP, samostojne stranke in ima vsak upnik možnost predlagati stečaj, zato lahko posledično sodišče prve stopnje tudi vsakega upnika napoti, da predlaga uvedbo stečajnega postopka. Če do predloga uvedbe stečajnega postopka ne bo prišlo, bodo nastopile pravne posledice ustavitve izvršilnega postopka.
Čeprav toženec predlaga izvedbo dokaza z izvedencem, sodišče brez predloga stranke ni dolžno opraviti glavne obravnave. Če sicer sporno dejstvo ni pomembno za odločitev, pa obravnave ni dolžno razpisati niti po uradni dolžnosti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - omejitve pri delu - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnikovo ravnanje, to je opravljanje pleskarskih del, ki je bilo v nasprotju z omejitvami, določenimi z odločbo ZPIZ, da ne sme fizično obremenjevati desnega zapestja, da se ne sme prepogosto prepogibati v ledvenem delu in da mora delo opravljati pretežno sede, ne predstavlja odpovednega razloga po 8. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR, saj ne gre za zlorabo bolniškega staleža, lahko pa predstavlja kakšen drug razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Tožnica je bila glede na ugotovljeno zdravstveno stanje zmožna opravljati dejavnost oddajanja nepremičnin v najem, zato je tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo neutemeljen.
Ker tožnik, zavarovan kot samostojni podjetnik, ni uveljavljal ustrezne spremembe zavarovanja na podlagi opravljanja dejavnosti v polovičnem delovnem času, temveč je bil ves čas zavarovan kot samozaposlena oseba po 15. členu ZPIZ-1 in je plačeval prispevke za poln delovni čas, je tožbeni zahtevek za priznanje pravice do delne pokojnine neutemeljen.
Z zahtevo, da se obnovi postopek, v katerem je toženec zunajzakonski partnerici tožnikovega očeta priznal pravico do vdovske pokojnine, tožnik ne uveljavlja nobene svoje pravice, ki bi mu šla na podlagi ZPIZ-1, zato je toženec zahtevo utemeljeno zavrgel.
Ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti kot predhodno vprašanje v zvezi s priznanjem pravice do vdovske pokojnine ima pravni učinek le v tem postopku.
ZDR člen 83, 83/2, 83/3, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - trajajoča kršitev - rok za podajo odpovedi - subjektivni rok - zagovor - pisna obdolžitev - okoliščine, v katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor
Pri (neupravičenem) izostanku z dela gre za trajajočo kršitev delovnih obveznosti, tako da delodajalec ne more zamuditi roka za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj ta ne začne teči, če in dokler se delavec ne vrne na delo.
osebni stečaj – odpust obveznosti – predlog za odložitev izjave o preizkusu terjatev - zaključek postopka osebnega stečaja
Začetek postopka odpusta obveznosti izključuje zaključek postopka osebnega stečaja v smislu določbe 1. odstavka 378. člena v zvezi s 1. odstavkom 383. člena ZFPPIPP. Zato tudi določbe 5. odstavka 378. člena ZFPPIPP, po kateri se v primeru izdaje sklepa o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom ne opravi preizkus terjatev, v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti. Poleg tega v primeru izdaje sklepa o zaključku stečajnega postopka z odpustom obveznosti, odpust obveznosti ne učinkuje za vse terjatve. Ne učinkuje za prednostne terjatve iz 1. odstavka 21. člena in iz 1. odstavka 390. člena ZFPPIPP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za podajo odpovedi - možnosti za nadaljnjo zaposlitev - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila podana tožnici, ni zakonita, ker ji tožena stranka ob podaji odpovedi ni ponudila nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto, ki je bilo prosto in za tožnico ustrezno (na podlagi zmotne ocene, da to delovno mesto za tožnico ni ustrezno).
Tožena stranka kot porok odgovarja le za izpolnitev temeljne pogodbene obveznosti ter za vsako povečanje obveznosti, ki bi nastala z dolžnikovo zamudo ali po dolžnikovi krivdi.
ZDR člen 11, 11/1, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 135.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - razsodnost - izvedensko mnenje
Kadar gre za dvom, da je bila razsodnost pri nedopustnih ravnanjih, ki se delavcu očitajo v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zaradi morebitnega obstoja duševnih motenj delno ali v celoti omejena, mora sodišče prve stopnje ta dvom odstraniti s strokovnim mnenjem ustreznega izvedenca medicinske stroke (psihiatra). O razsodnosti ne more sklepati sodišče sámo, saj za to ne razpolaga s strokovnim znanjem.
Pooblastilo za zastopanje, ki je bilo priloženo odgovoru na tožbo, je v imenu tožene stranke pravilno podala vršilka dolžnosti izvršne direktorice. Na podlagi tega pooblastila je odvetnik v imenu tožene stranke vložil odgovor na tožbo, tako da niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo predlog za izdajo zamudne sodbe.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja - prava volja
Ker izjava, ki je bila podpisana s strani tožnika, ni izjava njegove prave volje, da mu pogodba o zaposlitvi sporazumno preneha, tožniku na njeni podlagi delovno razmerje ni moglo zakonito prenehati.
ZDR člen 92, 92/2, 109. ZTPDR člen 15. SKPgd člen 15.
odpravnina – odpovedni rok – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – delovnopravna kontinuiteta – prevzem delavcev
Pri določitvi odpovednega roka in pri izračunu odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi je podana delovnopravna kontinuiteta, ker gre za prevzeme delavcev k drugemu delodajalcu po prejšnjih predpisih.