Tožnica je bila glede na ugotovljeno zdravstveno stanje zmožna opravljati dejavnost oddajanja nepremičnin v najem, zato je tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo neutemeljen.
Ker tožnik, zavarovan kot samostojni podjetnik, ni uveljavljal ustrezne spremembe zavarovanja na podlagi opravljanja dejavnosti v polovičnem delovnem času, temveč je bil ves čas zavarovan kot samozaposlena oseba po 15. členu ZPIZ-1 in je plačeval prispevke za poln delovni čas, je tožbeni zahtevek za priznanje pravice do delne pokojnine neutemeljen.
identiteta stranke – zmota v imenu – očitna pisna napaka – ugovor – izvršilni naslov – obrazloženost ugovornih navedb
Sodišče lahko kadar koli popravi napako v imenu, če se s tem ne spreminja identiteta stranke in je nedvoumno jasno, da gre za eno in isto osebo.
Ugovorni razlog po 8. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ je potrebno konkretizirati tako, da se zatrjuje, da so bila plačila opravljena po izdaji izvršilnega naslova.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 90. ZSPJS člen 3, 3/3.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka je morala zaradi zahteve Računskega sodišča RS spremeniti sistemizacijo delovnih mest, tako da je namesto delovnega mesta „vodja tajništva generalnega direktorja“, na katerem je delala tožnica, ki ni bilo skladno z ZSPJS, sistemizirala delovno mesto „poslovni sekretar VI“. Zaradi ukinitve njenega delovnega mesta je bil podan utemeljen poslovni razlog, zaradi katerega je tožnica prejela odpoved s ponudbo za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno, na novo sistemizirano delovno mesto.
ZPIZ-1 člen 15, 16, 66, 66/3, 91, 92, 94, 97. ZS člen 3. Pravilnik o povrnitvi potnih stroškov v pravdnem postopku člen 9.
invalidnost – kmet – pravica do dela z omejitvami – enaka obravnava zavarovancev
Tožnik, zavarovan kot kmet, še lahko opravlja delo v okviru svoje dejavnosti v polnem delovnem času, vendar so potrebne omejitve pri delu. Ker mu ni mogoče priznati pravice do premestitve, ki bi jo zagotovil delodajalec, se mu prizna pravica do dela z omejitvami v okviru dejavnosti, v kateri bo opravljanje le-te organiziral sam.
Tožena stranka kot porok odgovarja le za izpolnitev temeljne pogodbene obveznosti ter za vsako povečanje obveznosti, ki bi nastala z dolžnikovo zamudo ali po dolžnikovi krivdi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za podajo odpovedi - možnosti za nadaljnjo zaposlitev - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila podana tožnici, ni zakonita, ker ji tožena stranka ob podaji odpovedi ni ponudila nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto, ki je bilo prosto in za tožnico ustrezno (na podlagi zmotne ocene, da to delovno mesto za tožnico ni ustrezno).
osebni stečaj – odpust obveznosti – predlog za odložitev izjave o preizkusu terjatev - zaključek postopka osebnega stečaja
Začetek postopka odpusta obveznosti izključuje zaključek postopka osebnega stečaja v smislu določbe 1. odstavka 378. člena v zvezi s 1. odstavkom 383. člena ZFPPIPP. Zato tudi določbe 5. odstavka 378. člena ZFPPIPP, po kateri se v primeru izdaje sklepa o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom ne opravi preizkus terjatev, v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti. Poleg tega v primeru izdaje sklepa o zaključku stečajnega postopka z odpustom obveznosti, odpust obveznosti ne učinkuje za vse terjatve. Ne učinkuje za prednostne terjatve iz 1. odstavka 21. člena in iz 1. odstavka 390. člena ZFPPIPP.
vročanje vabila na zaslišanje – subsidiarna uporaba ZUP
Obdolžencu je bilo še pred sodnimi počitnicami (13.7.2011) puščeno obvestilo o poslanem vabilu za zaslišanje, ki je bilo določeno za dne 22.8.2011, torej po sodnih počitnicah. Neutemeljen je očitek, da vabilo ne bi smelo biti vročeno, saj je bilo s sodišča odpravljeno pred pričetkom sodnih počitnic, obdolženi pa zgolj zaradi tega, ker mu je bilo vabilo na zaslišanje puščeno v hišnem predalčniku še v času sodnih počitnic (29.7.2011) ni utrpel nobene posledice, saj je bil datum zaslišanja določen po sodnih počitnicah.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/2, 153/3, 179.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - prispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - vmesna sodba
Delo v ugotovljenih okoliščinah: opremljanje hladilnih aparatov na tekočem traku, pri čemer posamezni delavec ne more nadzorovati premika transportnega traku in hitrega tempa dela, ki od delavca zahteva popolno zbranost in psihično in fizično obvladovanje situacije, je nevarno delo, dejavnost podjetja, v okviru katerega je delavec opravljal to nevarno delo, pa je nevarna dejavnost. Iz tega razloga za škodo, ki jo delavec utrpi pri takšnem delu, odgovarja delodajalec po načelu objektivne odgovornosti.
Najprej, kar je morala tožeča stranka zatrjevati in dokazati, je, da je bil toženec tisti, ki je poškodoval avtomobil. Če namreč sodišče na podlagi izvedenih dokazov ne more zanesljivo ugotoviti kakšnega dejstva, sklepa o njem na podlagi pravila o dokaznem bremenu. Določba 215. čl. ZPP pride v poštev kadar se sodnik ne more zanesljivo opredeliti ali je neko dejstvo dokazano ali ni dokazano oziroma ali je krog indičnih dokazov zaključen tako, da se je z gotovostjo ugotovilo, da je toženec povzročitelj škode.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - zamuda s plačilom - naknadno izplačilo plače
Pri presoji tožbenega zahtevka za plačilo odpravnine in odškodnine za čas odpovednega roka zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da je tožena stranka z zamudo izplačano plačo naknadno plačala, za mesec december takoj naslednji dan po prejemu opomina delavca.
URS člen 22. OZ člen 195. ZFPPIPP člen 21, 21/1, 21/1-2, 46, 296, 359. ZIZ člen 67, 67/1, 67/1-3, 67/2, 67/4, 70, 70/1, 70/2.
nasprotna izvršba - plačilo na podlagi sodbe – nepremoženjska škoda - pravnomočna razveljavitev sklepa o izvršbi – pošteni prejemnik – prijava terjatve v stečajnem postopku - enako varstvo upnikov v stečaju istega dolžnika - prednostna terjatev
Sodišče druge stopnje se sicer ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da določilo 195. člena OZ pri odločanju o nasprotni izvršbi ni treba uporabiti, saj taka razlaga ni skladna s pravico do enakega varstva pravic (22. člena Ustave). Nedopustno bi bilo nuditi različno sodno varstvo za primere neupravičene obogatitve, ko je do prehoda premoženja brez temelja prišlo zunaj postopka, in za primere prehoda v okviru izvršilnega postopka zaradi prisilne izvršbe (primerjaj stališče v 12. točki obrazložitve Odločbe Ustavnega sodišča RS, št. Up-270/01 z dne 19. 2. 2004 o dolžnosti sodišča, da glede instituta nasprotne izvršbe zavzame ustavnoskladno razlago, primerjaj tudi Sklep Višjega sodišča v Ljubljani III Cp 4020/2005 z dne 19. 10. 2005). V postopku nasprotne izvršbe se namreč ne nudi drugega sodnega varstva, kakršno bi se sicer uveljavljalo v pravdnem postopku glede neupravičene obogatitve. Zakonodajalec je zgolj iz razloga ekonomičnosti predpisal obvezen poenostavljen postopek, ki se ga lahko predlaga v roku leta dni po končanem izvršilnem postopku (drugi in četrti odstavek 67. člena ZIZ).
izobraževanje - pogodba o izobraževanju - vračilo stroškov izobraževanja
Določba v pogodbi o izobraževanju, da mora tožena stranka šolanje zaključiti do konca leta 2007, je jasna in ne potrebuje razlage. Ker tožena stranka tega ni storila, ampak je celo pogodbo o zaposlitvi predčasno odpovedala, je dolžna tožeči stranki povrniti stroške šolanja.
Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) konkretno zavezuje dolžnika kot predlagatelja nasprotne izvršbe, da navede, kdaj je zvedel za razlog za nasprotno izvršbo, saj je od tega dejstva odvisen odgovor na vprašanje, ali je takšen predlog vložen pravočasno.
Ker tožnici kljub razvrstitvi v I. kategorijo invalidnosti ni prenehalo delovno razmerje oziroma obvezno zavarovanje, ni pridobila pravice do invalidske pokojnine in njenega izplačevanja. Toženec zato ni imel nobene podlage, da ji je z dnem pravnomočnosti sodbe o razvrstitvi v I. kategorijo invalidnosti ustavil izplačevanje nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu.
Glede na to, da se s patentom lahko zavaruje le nov izum, določila 10. člena ZIL ni mogoče tolmačiti tako, da varuje prej razkriti izum istega izumitelja pred istim, kasneje (vendar znotraj dvanajst mesecev od razkritja) prijavljenim izumom s strani tega izumitelja. Pač pa to določilo pomeni, da izumitelju, ki je novost razkril na načine, navedene v tem členu, to razkritje določeno obdobje ne more škodovati. Oziroma poenostavljeno povedano, 10. člen ZIL ne varuje izumitelja samega pred seboj za isti izum, pač pa ga varuje pred morebitnimi zlorabami tretjih.
prekinitev pravdnega postopka – začetek stečajnega postopka – objava oklica – objava sklepa o preizkusu terjatev
Za možnost nadaljevanja pravdnega postopka 2. odst. 301. člena ZFPPIPP določa, da razlog za prekinitev pravdnega postopka preneha z objavo sklepa o preizkusu terjatev.
zamudna sodba - regres za letni dopust - neto znesek
Sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ko je tožniku od sicer pravilno določenih bruto zneskih regresa za letni dopust dosodilo tudi nominalno določene neto zneske tega regresa. Davčne obveznosti, od katerih je odvisna višina neto zneska regresa, se ugotavljajo po predpisih, veljavnih na dan izplačila. To pomeni, da bo moral toženec od bruto zneskov regresa, ki so bili tožniku dosojeni, plačati dohodnino v višini, izračunani na podlagi davčnih predpisov, ki bodo veljali na dan izplačila. Neto znesek regresa za letni dopust bo zato predstavljal tisti znesek, ki bo od dosojenega bruto zneska ostal po plačilu dohodnine.