Ker tožnik, zavarovan kot samostojni podjetnik, ni uveljavljal ustrezne spremembe zavarovanja na podlagi opravljanja dejavnosti v polovičnem delovnem času, temveč je bil ves čas zavarovan kot samozaposlena oseba po 15. členu ZPIZ-1 in je plačeval prispevke za poln delovni čas, je tožbeni zahtevek za priznanje pravice do delne pokojnine neutemeljen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - omejitve pri delu - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnikovo ravnanje, to je opravljanje pleskarskih del, ki je bilo v nasprotju z omejitvami, določenimi z odločbo ZPIZ, da ne sme fizično obremenjevati desnega zapestja, da se ne sme prepogosto prepogibati v ledvenem delu in da mora delo opravljati pretežno sede, ne predstavlja odpovednega razloga po 8. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR, saj ne gre za zlorabo bolniškega staleža, lahko pa predstavlja kakšen drug razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Z zahtevo, da se obnovi postopek, v katerem je toženec zunajzakonski partnerici tožnikovega očeta priznal pravico do vdovske pokojnine, tožnik ne uveljavlja nobene svoje pravice, ki bi mu šla na podlagi ZPIZ-1, zato je toženec zahtevo utemeljeno zavrgel.
Ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti kot predhodno vprašanje v zvezi s priznanjem pravice do vdovske pokojnine ima pravni učinek le v tem postopku.
Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) konkretno zavezuje dolžnika kot predlagatelja nasprotne izvršbe, da navede, kdaj je zvedel za razlog za nasprotno izvršbo, saj je od tega dejstva odvisen odgovor na vprašanje, ali je takšen predlog vložen pravočasno.
pravni interes upravičenca do pritožbe – nedovoljena pritožba
V skladu z določbo drugega odstavka 150. člena ZP-1 je zoper sodbo o prekršku dovoljena le pritožba, ki je v korist obdolženca. Glede na to, da je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo obdolžilni predlog Postaje prometne policije zoper obdolženca zaradi prekrška po določbi 4. točke petega odstavka 105. člena ZPrCP zavrnilo, je takšna odločitev obdolžencu v korist in za pritožbo zoper takšno sodbo nima pravnega interesa.
zamudna sodba - regres za letni dopust - neto znesek
Sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ko je tožniku od sicer pravilno določenih bruto zneskih regresa za letni dopust dosodilo tudi nominalno določene neto zneske tega regresa. Davčne obveznosti, od katerih je odvisna višina neto zneska regresa, se ugotavljajo po predpisih, veljavnih na dan izplačila. To pomeni, da bo moral toženec od bruto zneskov regresa, ki so bili tožniku dosojeni, plačati dohodnino v višini, izračunani na podlagi davčnih predpisov, ki bodo veljali na dan izplačila. Neto znesek regresa za letni dopust bo zato predstavljal tisti znesek, ki bo od dosojenega bruto zneska ostal po plačilu dohodnine.
Tožeča stranka mora tudi v primeru, ko je med postopkom obveznost izpolnjena, tožbo umakniti ter nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen, če tožbo umakne takoj, ko tožena stranka izpolni zahtevek.
ZDR člen 92, 92/2, 109. ZTPDR člen 15. SKPgd člen 15.
odpravnina – odpovedni rok – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – delovnopravna kontinuiteta – prevzem delavcev
Pri določitvi odpovednega roka in pri izračunu odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi je podana delovnopravna kontinuiteta, ker je šlo za prevzem delavca po določbah ZTPDR in ZDR/90.
ZPIZ-1 člen 15, 16, 66, 66/3, 91, 92, 94, 97. ZS člen 3. Pravilnik o povrnitvi potnih stroškov v pravdnem postopku člen 9.
invalidnost – kmet – pravica do dela z omejitvami – enaka obravnava zavarovancev
Tožnik, zavarovan kot kmet, še lahko opravlja delo v okviru svoje dejavnosti v polnem delovnem času, vendar so potrebne omejitve pri delu. Ker mu ni mogoče priznati pravice do premestitve, ki bi jo zagotovil delodajalec, se mu prizna pravica do dela z omejitvami v okviru dejavnosti, v kateri bo opravljanje le-te organiziral sam.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – razpolaganje s stvarjo med pravdo
Vprašanje relativne neveljavnosti nadaljnje razpolage s stvarjo (med samo pravdo), katere vračilo uveljavlja nujni dedič zaradi prikrajšanja nujnega deleža ni predhodno vprašanje.
odvzem predmetov – odvzem motornega vozila – odmera sankcij
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev za izrek stranske sankcije odvzema motornega vozila, ki je last pravne osebe, utemeljevalo v pretežnem delu tudi z odgovornostjo zakonitega zastopnika pravne osebe kot obdolženčevega očeta, ki naj bi obdolžencu omogočal uporabo motornih vozil, kar pa je najmanj neprimerno. Dejstvo, da ima obdolženec kot zaposleni delavec pri pravni osebi, ki se ukvarja s preprodajo motornih vozil, dostop do številnih vozil, po prepričanju pritožbenega sodišča kaže na to, da z odvzemom konkretnega vozila ne bo dosežen namen obdolženca izločiti iz cestnega prometa.
Glede na to, da se s patentom lahko zavaruje le nov izum, določila 10. člena ZIL ni mogoče tolmačiti tako, da varuje prej razkriti izum istega izumitelja pred istim, kasneje (vendar znotraj dvanajst mesecev od razkritja) prijavljenim izumom s strani tega izumitelja. Pač pa to določilo pomeni, da izumitelju, ki je novost razkril na načine, navedene v tem členu, to razkritje določeno obdobje ne more škodovati. Oziroma poenostavljeno povedano, 10. člen ZIL ne varuje izumitelja samega pred seboj za isti izum, pač pa ga varuje pred morebitnimi zlorabami tretjih.
identiteta stranke – zmota v imenu – očitna pisna napaka – ugovor – izvršilni naslov – obrazloženost ugovornih navedb
Sodišče lahko kadar koli popravi napako v imenu, če se s tem ne spreminja identiteta stranke in je nedvoumno jasno, da gre za eno in isto osebo.
Ugovorni razlog po 8. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ je potrebno konkretizirati tako, da se zatrjuje, da so bila plačila opravljena po izdaji izvršilnega naslova.
Ker tožnici kljub razvrstitvi v I. kategorijo invalidnosti ni prenehalo delovno razmerje oziroma obvezno zavarovanje, ni pridobila pravice do invalidske pokojnine in njenega izplačevanja. Toženec zato ni imel nobene podlage, da ji je z dnem pravnomočnosti sodbe o razvrstitvi v I. kategorijo invalidnosti ustavil izplačevanje nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu.
Šele trditve o prihodkih na eni strani ter o odhodkih na drugi strani privedejo do sklepčnosti trditev o nastanku škode iz naslova izgubljenega dobička. Zgolj trditve, da tožeča stranka zahteva „neto“ zneske, ne zadostujejo.
upravnik – čas sklenitve pogodbe – neupravičena obogatitev - zahtevek proti upravniku
Tožnica sama zatrjuje, da ima toženka položaj upravnika in s tem zastopnika etažnih lastnikov v večstanovanjski stavbi na naslovu M., tožnica pa položaj upravnika kotlovnice, v zvezi s stroški katere tožnica uveljavlja tožbeni zahtevek. Že iz tega razmerja izhaja, da tožnica ni zatrjevala in izkazala koristi na strani toženke v posledici opravljene storitve tožnice. Sodišče prve stopnje je tako pravilno zaključilo, da so morebitno korist od opravljenih storitev lahko imeli zgolj etažni lastniki.
URS člen 22. OZ člen 195. ZFPPIPP člen 21, 21/1, 21/1-2, 46, 296, 359. ZIZ člen 67, 67/1, 67/1-3, 67/2, 67/4, 70, 70/1, 70/2.
nasprotna izvršba - plačilo na podlagi sodbe – nepremoženjska škoda - pravnomočna razveljavitev sklepa o izvršbi – pošteni prejemnik – prijava terjatve v stečajnem postopku - enako varstvo upnikov v stečaju istega dolžnika - prednostna terjatev
Sodišče druge stopnje se sicer ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da določilo 195. člena OZ pri odločanju o nasprotni izvršbi ni treba uporabiti, saj taka razlaga ni skladna s pravico do enakega varstva pravic (22. člena Ustave). Nedopustno bi bilo nuditi različno sodno varstvo za primere neupravičene obogatitve, ko je do prehoda premoženja brez temelja prišlo zunaj postopka, in za primere prehoda v okviru izvršilnega postopka zaradi prisilne izvršbe (primerjaj stališče v 12. točki obrazložitve Odločbe Ustavnega sodišča RS, št. Up-270/01 z dne 19. 2. 2004 o dolžnosti sodišča, da glede instituta nasprotne izvršbe zavzame ustavnoskladno razlago, primerjaj tudi Sklep Višjega sodišča v Ljubljani III Cp 4020/2005 z dne 19. 10. 2005). V postopku nasprotne izvršbe se namreč ne nudi drugega sodnega varstva, kakršno bi se sicer uveljavljalo v pravdnem postopku glede neupravičene obogatitve. Zakonodajalec je zgolj iz razloga ekonomičnosti predpisal obvezen poenostavljen postopek, ki se ga lahko predlaga v roku leta dni po končanem izvršilnem postopku (drugi in četrti odstavek 67. člena ZIZ).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - zamuda s plačilom - naknadno izplačilo plače
Pri presoji tožbenega zahtevka za plačilo odpravnine in odškodnine za čas odpovednega roka zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da je tožena stranka z zamudo izplačano plačo naknadno plačala, za mesec december takoj naslednji dan po prejemu opomina delavca.
zapuščinski postopek – revizija v zapuščinskem postopku
Zapuščinski postopek je po svoji naravi nepravdni postopek, za slednjega pa glede na določilo 34. člena ZNP velja, da revizija ni dovoljena razen, če zakon določa drugače.