vročanje vabila na zaslišanje – subsidiarna uporaba ZUP
Obdolžencu je bilo še pred sodnimi počitnicami (13.7.2011) puščeno obvestilo o poslanem vabilu za zaslišanje, ki je bilo določeno za dne 22.8.2011, torej po sodnih počitnicah. Neutemeljen je očitek, da vabilo ne bi smelo biti vročeno, saj je bilo s sodišča odpravljeno pred pričetkom sodnih počitnic, obdolženi pa zgolj zaradi tega, ker mu je bilo vabilo na zaslišanje puščeno v hišnem predalčniku še v času sodnih počitnic (29.7.2011) ni utrpel nobene posledice, saj je bil datum zaslišanja določen po sodnih počitnicah.
stroški postopka – umik predloga za izvršbo – pritožbena novota
Tarifna številka 3100 se za odmero nagrade odvetniku uporabi le takrat, če pravdni postopek na prvi stopnji poteka kot nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine, pri čemer je odločilno, ali je odvetnik v nadaljevanem pravdnem postopku na prvi stopnji opravil kakšna dodatna potrebna pravdna dejanja.
oprostitev plačila sodnih taks – uspeh stranke v postopku, ki je bila oproščena plačila sodnih taks
Ker je bila tožnica oproščena plačila sodnih taks, v pravdi pa je v celoti uspela, je napačna odločitev sodišča prve stopnje, da je sodne takse dolžna plačati tožnica. Nepomembno je, da je bila tožnica plačila sodne takse za tožbo in sodbo oproščena v postopku po ZBPP in da je zaradi uspeha v pravdi pridobila premoženje.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 53.
izvedenina - neposredno izplačilo nagrade
Od začetka veljavnosti Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sodnih izvedencih in cenilcih (21. 1. 2012) se nagrada in stroški izvedencu lahko nakažejo le neposredno na njegov račun, zato je izvedenec nakazilo stroškov neutemeljeno zahteval na račun zastopnika.
Sodišče prve stopnje je tožnici utemeljeno prisodilo vtoževane zneske iz naslova regresa za letni dopust in neizplačane plače oziroma razlike v neizplačani plači, ker je ugotovilo, da tožena stranka svojih obveznosti do tožnice iz teh pravnih naslovov ni poravnala oziroma ni poravnala v celoti.
ZDR člen 6.a, 42, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 90.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - mobbing - nadurno delo - plačilo za delo
V kolikor je tožnica po tem, ko je ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga sprejela ponudbo za novo pogodbo o zaposlitvi, še naprej opravljala dela (ali večino del), kot jih je opravljala na prejšnjem, čeprav drugače imenovanem delovnem mestu, ni mogoče zaključiti, da je v resnici prenehala potreba po njenem delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 11, 11/1, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 135.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - razsodnost - izvedensko mnenje
Kadar gre za dvom, da je bila razsodnost pri nedopustnih ravnanjih, ki se delavcu očitajo v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zaradi morebitnega obstoja duševnih motenj delno ali v celoti omejena, mora sodišče prve stopnje ta dvom odstraniti s strokovnim mnenjem ustreznega izvedenca medicinske stroke (psihiatra). O razsodnosti ne more sklepati sodišče sámo, saj za to ne razpolaga s strokovnim znanjem.
Pooblastilo za zastopanje, ki je bilo priloženo odgovoru na tožbo, je v imenu tožene stranke pravilno podala vršilka dolžnosti izvršne direktorice. Na podlagi tega pooblastila je odvetnik v imenu tožene stranke vložil odgovor na tožbo, tako da niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo predlog za izdajo zamudne sodbe.
prekinitev pravdnega postopka – začetek stečajnega postopka – objava oklica – objava sklepa o preizkusu terjatev
Za možnost nadaljevanja pravdnega postopka 2. odst. 301. člena ZFPPIPP določa, da razlog za prekinitev pravdnega postopka preneha z objavo sklepa o preizkusu terjatev.
ZDR člen 83, 83/2, 83/3, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - trajajoča kršitev - rok za podajo odpovedi - subjektivni rok - zagovor - pisna obdolžitev - okoliščine, v katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor
Pri (neupravičenem) izostanku z dela gre za trajajočo kršitev delovnih obveznosti, tako da delodajalec ne more zamuditi roka za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj ta ne začne teči, če in dokler se delavec ne vrne na delo.
Tožnica je bila glede na ugotovljeno zdravstveno stanje zmožna opravljati dejavnost oddajanja nepremičnin v najem, zato je tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo neutemeljen.
ZPIZ-1 člen 60, 63, 63/1-1, 67, 67/1, 67/1-1, 67/1-2, 81, 143. ZDSS-1 člen 58, 58/1, 63. Sporazum o seznamu telesnih okvar točka 2, poglavje VI.A, točka 3 poglavje VI.A.
Tožnik ima kot invalid II. kategorije, ki mu ni mogoče zagotoviti pravice do poklicne rehabilitacije, ker je na dan nastanka invalidnosti že dopolnil 50 let starosti, pravico do invalidske pokojnine.
Glede na to, da se s patentom lahko zavaruje le nov izum, določila 10. člena ZIL ni mogoče tolmačiti tako, da varuje prej razkriti izum istega izumitelja pred istim, kasneje (vendar znotraj dvanajst mesecev od razkritja) prijavljenim izumom s strani tega izumitelja. Pač pa to določilo pomeni, da izumitelju, ki je novost razkril na načine, navedene v tem členu, to razkritje določeno obdobje ne more škodovati. Oziroma poenostavljeno povedano, 10. člen ZIL ne varuje izumitelja samega pred seboj za isti izum, pač pa ga varuje pred morebitnimi zlorabami tretjih.
Ker tožnik, zavarovan kot samostojni podjetnik, ni uveljavljal ustrezne spremembe zavarovanja na podlagi opravljanja dejavnosti v polovičnem delovnem času, temveč je bil ves čas zavarovan kot samozaposlena oseba po 15. členu ZPIZ-1 in je plačeval prispevke za poln delovni čas, je tožbeni zahtevek za priznanje pravice do delne pokojnine neutemeljen.
Z zahtevo, da se obnovi postopek, v katerem je toženec zunajzakonski partnerici tožnikovega očeta priznal pravico do vdovske pokojnine, tožnik ne uveljavlja nobene svoje pravice, ki bi mu šla na podlagi ZPIZ-1, zato je toženec zahtevo utemeljeno zavrgel.
Ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti kot predhodno vprašanje v zvezi s priznanjem pravice do vdovske pokojnine ima pravni učinek le v tem postopku.
Najprej, kar je morala tožeča stranka zatrjevati in dokazati, je, da je bil toženec tisti, ki je poškodoval avtomobil. Če namreč sodišče na podlagi izvedenih dokazov ne more zanesljivo ugotoviti kakšnega dejstva, sklepa o njem na podlagi pravila o dokaznem bremenu. Določba 215. čl. ZPP pride v poštev kadar se sodnik ne more zanesljivo opredeliti ali je neko dejstvo dokazano ali ni dokazano oziroma ali je krog indičnih dokazov zaključen tako, da se je z gotovostjo ugotovilo, da je toženec povzročitelj škode.
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-1. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4.
dokazovanje - vinjenost - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Neupoštevanje varnostnih ukrepov, med katere sodi prepoved opravljanja dela pod vplivom alkohola, predstavlja razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ne glede na to, ali delavec opravlja objektivno gledano nevarno delo ali ne.
osebni stečaj – odpust obveznosti – predlog za odložitev izjave o preizkusu terjatev - zaključek postopka osebnega stečaja
Začetek postopka odpusta obveznosti izključuje zaključek postopka osebnega stečaja v smislu določbe 1. odstavka 378. člena v zvezi s 1. odstavkom 383. člena ZFPPIPP. Zato tudi določbe 5. odstavka 378. člena ZFPPIPP, po kateri se v primeru izdaje sklepa o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom ne opravi preizkus terjatev, v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti. Poleg tega v primeru izdaje sklepa o zaključku stečajnega postopka z odpustom obveznosti, odpust obveznosti ne učinkuje za vse terjatve. Ne učinkuje za prednostne terjatve iz 1. odstavka 21. člena in iz 1. odstavka 390. člena ZFPPIPP.
Ker je torej sodba o obdolžilnem predlogu postala pravnomočna pred izdajo izpodbijanega sklepa, s katerim je bil zavrnjen obdolženčev predlog za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja, storilčeva pritožba ni dovoljena, saj zoper sklep, s katerim se predlog za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja zavrže ali zavrne, ni samostojne pritožbe. Tega ne more spremeniti niti dejstvo, da je sodišče v izpodbijanem sklepu obdolžencu dalo napačen pravni pouk.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003158
ZP-1 člen 113, 113a, 113a/1, 113a/3. ZPrCP člen 106, 106/3, 107, 107/8.
začasen odvzem vozniškega dovoljenja – utemeljen sum – rok za vložitev predloga
Ker sta bila storilec in prekršek vožnje pod vplivom mamil s strani predlagateljice ugotovljena 23.2.2012, ko je predlagateljica prejela poročilo o toksikološki preiskavi, bi morala predlagateljica obdolžilni predlog skupaj s predlogom za začasni odvzem vozniškega dovoljenja vložiti najkasneje 28.2.2012. Glede na naravo prekrška po tretjem odstavku 106. člena ZPrCP in postopek njegovega ugotavljanja, ni mogoče izključiti primere, ko bo o obstoju utemeljenega suma mogoče sklepati že na podlagi dejstev, obstoječih pred prejemom poročila o toksikološki preiskavi.