ZDSS-1 člen 61, 62. ZZVZZ člen 81, 81/5. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229, 229/4, 229/4-2, 233, 233/1, 234, 244.
bolniški stalež – izvedba dokazov
Sodišče prve stopnje je sodbo izdalo le na podlagi listin v sodnem spisu in zavrnilo ostale dokazne predloge. Ker sta tožničino zdravstveno stanje in delovna zmožnost od 2. 6. 2011 dalje neugotovljena in o tem obstajata dve nasprotni mnenji, bo sodišče v ponovljenem postopku izvedlo ustrezne dokaze za ugotovitev tožničinega zdravstvenega stanja.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003158
ZP-1 člen 113, 113a, 113a/1, 113a/3. ZPrCP člen 106, 106/3, 107, 107/8.
začasen odvzem vozniškega dovoljenja – utemeljen sum – rok za vložitev predloga
Ker sta bila storilec in prekršek vožnje pod vplivom mamil s strani predlagateljice ugotovljena 23.2.2012, ko je predlagateljica prejela poročilo o toksikološki preiskavi, bi morala predlagateljica obdolžilni predlog skupaj s predlogom za začasni odvzem vozniškega dovoljenja vložiti najkasneje 28.2.2012. Glede na naravo prekrška po tretjem odstavku 106. člena ZPrCP in postopek njegovega ugotavljanja, ni mogoče izključiti primere, ko bo o obstoju utemeljenega suma mogoče sklepati že na podlagi dejstev, obstoječih pred prejemom poročila o toksikološki preiskavi.
stvarna pristojnost – uveljavljanje več zahtevkov iz različnih pogodb
Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, se določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Vsaka pogodba predstavlja načeloma svojo dejansko podlago.
gradnja na tujem zemljišču - poštenost graditelja - dobrovernost - uporaba pravnih pravil ODZ
Sodišča so morala pri uporabi pravil ODZ ugotavljati in presojati, ali so in v kakšni meri, v skladu s tedanjo socialistično družbeno ureditvijo in njenim pravnim redom. Pri presoji pravnih posledic takrat nastalih pravnih razmerij je zato treba navedena pravila uporabljati v kontekstu takratnih družbenih razmer in takratne sodne prakse, ki je od pravnih pravil odstopala, če niso bila v skladu s tedanjim družbenim in pravnim sistemom.
Za odločanje o tožbenem zahtevku za plačilo pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja po kolektivni pogodbi se uporabi materialno pravo (kolektivna pogodba), ki velja v času (nezakonitega) prenehanja delovnega razmerja in ne v času, ko postane odločitev o nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja pravnomočna.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - organizacijski razlog - rok za podajo odpovedi - večje število delavcev - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ustrezna zaposlitev - izobrazba za zasedbo delovnega mesta
Organizacijski razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nastane, ko delodajalec spremeni organizacijo (ukine delovno mesto), ne pa, ko o tem razmišlja oziroma ko spremenjeno organizacijo pripravlja. Šele od sprejema nove organizacije teče rok za podajo odpovedi.
zakonske zamudne obresti – kapitalizirane obresti – ne ultra alterum tantum
Tudi kadar se zapadle, pa neplačane obresti prištejejo h glavnici, predstavljajo (tudi tako kapitalizirane) še vedno stransko terjatev. Kapitalizirane zapadle obresti, prištete h glavnici, je zato potrebno obravnavati kot obresti in ne kot neko novo glavnico, od katere bi lahko tekle zamudne obresti vse do višine nove glavnice oziroma do plačila.
plačilni nalog – plačilo sodne takse iz tujine – predložitev dokazila o plačilu sodne takse – obnova postopka pred višjim sodiščem
Sistematika besedila plačilnega naloga, ločitev v dva odstavka, dopušča možnost, da se tretji in četrti odstavek izključujeta, oziroma, povedano drugače, da pri plačilu sodne takse iz tujine zadošča tisto, kar nalaga tretji odstavek plačilnega naloga, tj. navedba opravilne številke zadeve.
Glede obnove postopka pred višjim sodiščem je presoja, ali je sklicevanje na nova dejstva in dokaze brez krivde predlagatelja ali ne, v domeni sodišča prve stopnje.
res transacta – sodna poravnava – primeren izvršilni naslov – zavrženje tožbe
Sodišče ne more zavreči tožbe s sklicevanjem, da gre za pravdo o predmetu, o katerem je bila že sklenjena sodna poravnava, če je bil na podlagi sodne poravnave vložen predlog za izvršbo zavrnjen zaradi neprimernosti izvršilnega naslova. V primeru, da bi obveljala odločitev prvega sodišča o zavrženju tožbe, bi tožnik terjatve za katero trdi, da jo ima do toženke sploh ne mogel uveljaviti, torej bi se mu odreklo pravno varstvo. Šlo bi za protipravno stanje, ki ni dopustno.
delitev solastnine – civilna lastnina – fizična delitev – ohranitev solastninske skupnosti na stvari, ki je predmet delitve
Podlago za odločitev o predlogu za razdružitev solastnine predstavljajo določbe ZNP in ne 70. člen SPZ. Ne glede na to napačna uporaba SPZ namesto ZNP ni vplivala na materialnopravno pravilnost izpodbijane odločitve.
Temeljni namen postopka za delitev stvari v solastnini je resda prenehanje solastnine, vendar pa to ni v vsakem primeru posledica tega postopka. ZNP ne daje nobene opore za sklepanje, da se tudi po zaključku postopka ne ohrani solastninska skupnost bodisi z manjšim številom solastnikov bodisi v manjšem obsegu, če je taka volja tistih, ki ostanejo v solastninski skupnosti
Toženka se v pritožbi ne more sklicevati na kršitev določila o popravi vloge iz 108. člena ZPP, da nesklepčnosti ni mogoče odpraviti s pozivom na popravo. Napačno uporabo te določbe bi namreč morala grajati takoj, ko je bilo to mogoče.
nepremoženjska škoda – premoženjska škoda – neupravičena pridobitev – nepošteni prejemnik odškodnine – res iudicata
Določba 195. člena OZ varuje samo tistega prejemnika odškodnine, ki je pošten, pri čemer je lahko pošten zgolj tisti prejemnik odškodnine, ki se ne zaveda in se ne more zavedati, da je nekaj prejel brez pravne podlage. Tožnik se na to ne more sklicevati, saj je bil hkrati z nakazilom odškodnine opozorjen o vložitvi pravnega sredstva in s tem možnosti vrnitve izplačane odškodnine.
Ker nobena od oseb, ki naj bi vstopile v pravdo namesto toženk, ki sta umrli še pred vložitvijo tožbe, ni podala soglasja za vstop v pravdo, razširitev tožbe nanje ni dopustna.
Kupec, ki ne poskrbi za vpis svoje pravice v zemljiško knjigo, nosi posledice opustitve. Zaradi varnosti pravnega prometa zakon ščiti dobrovernega pridobitelja.
ničnost pogodbe – pogodba v obliki notarskega zapisa – branje notarskega zapisa – prevara – spremenjene okoliščine – skrbnost pri sklepanju pogodbe – nakup poslovnega deleža – predkupna pravica družbenika
Pogodba ni nična, ker notar ni prebral pogodbe v celoti. To bi lahko bilo zgolj podlaga za odškodninsko odgovornost notarja.
Glede na dejstvo, da predkupna pravica družbenikov ob prenosu poslovnega deleža ni določena kogentno (2) in da so vsi družbeniki hkrati prenesli svoje deleže na tožnika, in tako izrazili soglasje za prenos ter se ergo tudi odpovedali uveljavljanju predkupne pravic, izostanek zapisa glede neuveljavljanja predkupne pravice ničnosti pogodb ne more povzročiti.
načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dediči – zapustnikovo premoženje
Naslovniki sklepa o dedovanju niso varovani z načelom zaupanja v zemljiško knjigo. Dediči s trenutkom zapustnikove smrti zgolj pridobijo njegovo premoženje. Če pa neko premoženje v resnici ni zapustnikovo (čeprav je zemljiškoknjižno stanje drugačno), potem tega premoženja v trenutku njegove smrti pač ne pridobijo.
Kadar bi zaradi toženčevega (dolžnikovega) ravnanja/razpolaganja kasnejša ugotovitev pravice v sodbi izgubila ves pomen, je možno tudi zavarovanje „ugotovitve“ (ugotovitvene odločbe).
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055501
ZIZ člen 44, 44/3, 45, 45/4, 46. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1, 132/4. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 280.
ustavitev izvršbe – ločitvena pravica – začetek stečajnega postopka – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – plačilni nalog – pravne posledice začetka stečajnega postopka – prekinitev izvršbe – nepravnomočen sklep o izvršbi – konec izvršilnega postopka
Pravne posledice začetka stečajnega postopka zoper insolventnega dolžnika iz tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP so namreč predpisane za primer, ko je izvršilni postopek v fazi, ko se lahko opravlja izvršba, ne pa tudi, ko je stečajni postopek začet, preden je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine postal pravnomočen. V takem primeru namreč nastanejo enake posledice, kot če bi bil začet stečajni postopek zoper toženo stranko pred pravnomočnostjo plačilnega naloga, izdanega v pravdnem postopku, torej prekinitev postopka v skladu s 4. točko prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
ZDR člen 83, 83/4, 88, 88/1, 88/1-1, 88/6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za podajo odpovedi - odločilno dejstvo - bistvena kršitev določb postopka
Ker sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali je tožena stranka redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podala v šestmesečnem roku od nastanka razloga, ki je določen v ZDR, se v tem delu izpodbijane sodbe, s katero je bil tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi, reparacijo in reintegracijo zavrnjen, ne da preizkusiti. Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Ker bi lahko tožnik svoje terjatve iz naslova regresa za letni dopust, prikrajšanja pri plači in odpravnine neposredno uveljavljal s tožbo pred sodiščem, stroški predsodnega postopka niso potrebni stroški in tožnik do njihovega povračila ni upravičen.