Glede na to, da se s patentom lahko zavaruje le nov izum, določila 10. člena ZIL ni mogoče tolmačiti tako, da varuje prej razkriti izum istega izumitelja pred istim, kasneje (vendar znotraj dvanajst mesecev od razkritja) prijavljenim izumom s strani tega izumitelja. Pač pa to določilo pomeni, da izumitelju, ki je novost razkril na načine, navedene v tem členu, to razkritje določeno obdobje ne more škodovati. Oziroma poenostavljeno povedano, 10. člen ZIL ne varuje izumitelja samega pred seboj za isti izum, pač pa ga varuje pred morebitnimi zlorabami tretjih.
ZDR člen 31, 35, 92, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - odpovedni rok - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
V odpovednem roku po redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je delavec dolžan spoštovati določila pogodbe o zaposlitvi in se vzdržati ravnanj, ki bi utegnila škodovati delodajalcu. Tožnik je s tem, ko je dve uri tedensko opravljal delo pri drugem delodajalcu brez soglasja tožene stranke, pri kateri je bil še zaposlen (v odpovednem roku), zagrešil kršitev po 2. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR. Kljub temu pa izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni utemeljena, ker ni izpolnjen pogoj, da glede na okoliščine in interese obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati z delovnim razmerjem niti do izteka odpovednega roka (tožena stranka bi tožnikovo ravnanje lahko sankcionirala z izdajo opozorila na izpolnjevanje obveznosti ali z disciplinsko sankcijo).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067887
URS člen 23, 26. OZ člen 131. ZPP člen 70, 70-6.
odškodninska odgovornost države – elementi civilnega delikta – protipravno ravnanje sodišča – izločitveni razlog – snemanje naroka
Odklonitveni razlog po 6. točki 70. člena ZPP so predvsem okoliščine osebne narave, kot npr. prijateljstvo, sovraštvo, pa tudi daljno sorodstvo do strank, zakonitih zastopnikov, pooblaščencev.
Sodnik lahko tako pri vodenju zapisnika o glavni obravnavi izbira med klasično in sodobnejšo metodo vodenja zapisnika, snemanje naroka pa ni pravica tožnika, pač pa se o tem odloči sodnik, ki vodi postopek.
Ker nobena od oseb, ki naj bi vstopile v pravdo namesto toženk, ki sta umrli še pred vložitvijo tožbe, ni podala soglasja za vstop v pravdo, razširitev tožbe nanje ni dopustna.
Kupec, ki ne poskrbi za vpis svoje pravice v zemljiško knjigo, nosi posledice opustitve. Zaradi varnosti pravnega prometa zakon ščiti dobrovernega pridobitelja.
ZPP člen 154, 155, 339, 339/2, 339/2-14. SPZ člen 33.
motenje posesti – odklop elektrike – ugovor pravice do posesti – pravdni stroški – obrazloženost odmere stroškov
V sodni praksi in pravni teoriji je bilo že večkrat zavzeto stališče, v skladu s katerim za dosego standarda obrazloženosti odmere stroškov po višini – torej po vseh posamičnih postavkah - ni potrebno izčrpno pojasnjevanje odločitve o vsaki stroškovni postavki v obrazložitvi odločitve o stroških, temveč zadostuje, če je odmera na pregleden način, ki omogoča njen preizkus na pritožbeni stopnji, opravljena že na stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa.
Bistveni del dogovora med strankam je bil v tem, da toženka prenese svoji nepremičnini v tožničino last, na račun tega pa si zagotovi stanovanje in potrebno oskrbo. Navedeno pomeni, da je šlo med pogodbenima strankama za dogovor o sklenitvi pogodbe z vzajemnimi obveznostmi oziroma da sta imeli v mislih takšno pogodbeno razmerje kot ga ureja preužitkarska pogodba. Toženka zato ob podpisu darilne pogodbe ni imela darilnega namena, ki je podlaga darilne pogodbe. Ker darilna pogodba ni imela podlage je nična.
res transacta – sodna poravnava – primeren izvršilni naslov – zavrženje tožbe
Sodišče ne more zavreči tožbe s sklicevanjem, da gre za pravdo o predmetu, o katerem je bila že sklenjena sodna poravnava, če je bil na podlagi sodne poravnave vložen predlog za izvršbo zavrnjen zaradi neprimernosti izvršilnega naslova. V primeru, da bi obveljala odločitev prvega sodišča o zavrženju tožbe, bi tožnik terjatve za katero trdi, da jo ima do toženke sploh ne mogel uveljaviti, torej bi se mu odreklo pravno varstvo. Šlo bi za protipravno stanje, ki ni dopustno.
ZDR člen 83, 83/4, 88, 88/1, 88/1-1, 88/6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za podajo odpovedi - odločilno dejstvo - bistvena kršitev določb postopka
Ker sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali je tožena stranka redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podala v šestmesečnem roku od nastanka razloga, ki je določen v ZDR, se v tem delu izpodbijane sodbe, s katero je bil tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi, reparacijo in reintegracijo zavrnjen, ne da preizkusiti. Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
družbena lastnina – gradnja na tujem svetu – priposestvovanje – dobra vera
Če je bilo zemljišče do konca graditve v družbeni lastnini, graditelj ni mogel pridobiti lastninske pravice, četudi je kasneje (ko je bil objekt že zgrajen) zemljišče prenehalo biti družbena lastnina
Priposestvovanje nepremičnine, ki je bila prej v družbeni lasti, je lahko začelo teči šele od prenehanja družbene lastnine dalje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - organizacijski razlog - rok za podajo odpovedi - večje število delavcev - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ustrezna zaposlitev - izobrazba za zasedbo delovnega mesta
Organizacijski razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nastane, ko delodajalec spremeni organizacijo (ukine delovno mesto), ne pa, ko o tem razmišlja oziroma ko spremenjeno organizacijo pripravlja. Šele od sprejema nove organizacije teče rok za podajo odpovedi.
zakonske zamudne obresti – kapitalizirane obresti – ne ultra alterum tantum
Tudi kadar se zapadle, pa neplačane obresti prištejejo h glavnici, predstavljajo (tudi tako kapitalizirane) še vedno stransko terjatev. Kapitalizirane zapadle obresti, prištete h glavnici, je zato potrebno obravnavati kot obresti in ne kot neko novo glavnico, od katere bi lahko tekle zamudne obresti vse do višine nove glavnice oziroma do plačila.
služnost v javno korist – pogodba o ustanovitvi služnosti – neprava služnost – prepoved odtujitve in obremenitve – ničnost pogodbe
Ustanovljena služnost v javno korist (za postavitev omrežja in objektov gospodarske javne infrastrukture ter njihovo nemoteno delovanje) ima elemente stvarne služnosti (pri služnosti v javno korist, gre za obremenitev lastnika zemljišča, da nekaj trpi) in osebne služnosti (ni ustanovljena v korist določenega zemljišča, temveč v korist določene osebe, to je nosilca določene infrastrukturne dejavnosti) in je še najbolj podobna nepravi služnosti, ki jo ureja 226. člen SPZ. V primeru, da do ustanovitve služnosti v javno korist pride na sporazumni podlagi, stranke sklenejo pogodbo (zavezovalni pravni posel), za katero se uporabljajo določbe SPZ o ustanovitvi osebne služnosti.
Vknjižena prepoved ima res učinek „erga omnes“, kar pa ne pomeni, da so pogodbe, sklenjene v nasprotju z vknjiženo prepovedjo odsvojitve in obremenitve, avtomatično nične.
Toženka se v pritožbi ne more sklicevati na kršitev določila o popravi vloge iz 108. člena ZPP, da nesklepčnosti ni mogoče odpraviti s pozivom na popravo. Napačno uporabo te določbe bi namreč morala grajati takoj, ko je bilo to mogoče.
Kadar bi zaradi toženčevega (dolžnikovega) ravnanja/razpolaganja kasnejša ugotovitev pravice v sodbi izgubila ves pomen, je možno tudi zavarovanje „ugotovitve“ (ugotovitvene odločbe).
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055501
ZIZ člen 44, 44/3, 45, 45/4, 46. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1, 132/4. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 280.
ustavitev izvršbe – ločitvena pravica – začetek stečajnega postopka – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – plačilni nalog – pravne posledice začetka stečajnega postopka – prekinitev izvršbe – nepravnomočen sklep o izvršbi – konec izvršilnega postopka
Pravne posledice začetka stečajnega postopka zoper insolventnega dolžnika iz tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP so namreč predpisane za primer, ko je izvršilni postopek v fazi, ko se lahko opravlja izvršba, ne pa tudi, ko je stečajni postopek začet, preden je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine postal pravnomočen. V takem primeru namreč nastanejo enake posledice, kot če bi bil začet stečajni postopek zoper toženo stranko pred pravnomočnostjo plačilnega naloga, izdanega v pravdnem postopku, torej prekinitev postopka v skladu s 4. točko prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
ZST-1 ne določa podrobnih meril za presojo upravičenosti do oprostitve plačila sodnih taks, zato je v tej zvezi mogoče smiselno uporabljati kriterije, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP in z njim v zvezi ZSV.
Na podlagi plačilnih list za mesece april, maj in junij 2011 je sodišče prve stopnje pri izračunu povprečnega mesečnega dohodka predlagatelja v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga napačno upoštevalo tudi celoten znesek regresa.
nepremoženjska škoda – premoženjska škoda – neupravičena pridobitev – nepošteni prejemnik odškodnine – res iudicata
Določba 195. člena OZ varuje samo tistega prejemnika odškodnine, ki je pošten, pri čemer je lahko pošten zgolj tisti prejemnik odškodnine, ki se ne zaveda in se ne more zavedati, da je nekaj prejel brez pravne podlage. Tožnik se na to ne more sklicevati, saj je bil hkrati z nakazilom odškodnine opozorjen o vložitvi pravnega sredstva in s tem možnosti vrnitve izplačane odškodnine.