izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - omejitve pri delu - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnikovo ravnanje, to je opravljanje pleskarskih del, ki je bilo v nasprotju z omejitvami, določenimi z odločbo ZPIZ, da ne sme fizično obremenjevati desnega zapestja, da se ne sme prepogosto prepogibati v ledvenem delu in da mora delo opravljati pretežno sede, ne predstavlja odpovednega razloga po 8. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR, saj ne gre za zlorabo bolniškega staleža, lahko pa predstavlja kakšen drug razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
zamudna sodba - plača - pritožbeni razlog - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Zamudna sodba, s katero je sodišče prve stopnje ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo neizplačanih plač, se ne more izpodbijati iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki ga z navedbo, da tožnikove navedbe temeljijo na neresničnih podatkih, uveljavlja v pritožbi tožena stranka.
družbena lastnina – gradnja na tujem svetu – priposestvovanje – dobra vera
Če je bilo zemljišče do konca graditve v družbeni lastnini, graditelj ni mogel pridobiti lastninske pravice, četudi je kasneje (ko je bil objekt že zgrajen) zemljišče prenehalo biti družbena lastnina
Priposestvovanje nepremičnine, ki je bila prej v družbeni lasti, je lahko začelo teči šele od prenehanja družbene lastnine dalje.
aktivni družbenik – uveljavljanje terjatev družbe – materialno procesno vodstvo – zahtevek poroka
Tožnik ima kot aktivni družbenik, ki je že odgovarjal za dolgove svoje družbe, tudi pravico do uveljavljanja terjatev, ki so sicer pripadale izbrisani družbi.
Če je tožnik izpolnil obveznost kot porok in izvedel gradbena dela v višji vrednosti, kot je bilo določeno s pogodbo in to naloženo dolžniku, nima pravice zahtevati od dolžnika vračila vrednosti teh preplačanih gradbenih del, ima pa pravico zahtevati od upnika oziroma toženk, če takšnim gradbenim delom nista nasprotovali oziroma so bila izvršena v okviru pogodbenega dogovora.
DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0059773
ZZK-1 člen 243, 243/2.
izpodbijanje dednega dogovora – vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja – ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice
Dosledneje bi bilo, če bi tožniki v okviru tožbenega zahtevka postavili tudi zahtevek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice toženke v obsegu do ¼, kar pa glede na specifično situacijo, ki nastane v primeru razveljavitve dednega dogovora, ni bilo nujno potrebno. Ni aktualno vzpostavljati prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov v posledici razveljavljenega dednega dogovora, to je vknjižbe lastninske pravice na ime zapustnika do 1/4, saj ta delež tožnikom pripada (vsakemu do 1/12) že na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju in je zato dopustno uveljavljati tudi zahtevek za neposredno vknjižbo lastninske pravice v korist tožnikov na podlagi sklepa o dedovanju.
Ker so bile napake pri obračunu in izplačilu plač posledica nepravilno delujočega računalniškega programa, očitek tožnici v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, da je nestrokovno opravljala delo na delovnem mestu vodje finančno računovodske službe, ni utemeljen.
ZPP člen 154, 155, 339, 339/2, 339/2-14. SPZ člen 33.
motenje posesti – odklop elektrike – ugovor pravice do posesti – pravdni stroški – obrazloženost odmere stroškov
V sodni praksi in pravni teoriji je bilo že večkrat zavzeto stališče, v skladu s katerim za dosego standarda obrazloženosti odmere stroškov po višini – torej po vseh posamičnih postavkah - ni potrebno izčrpno pojasnjevanje odločitve o vsaki stroškovni postavki v obrazložitvi odločitve o stroških, temveč zadostuje, če je odmera na pregleden način, ki omogoča njen preizkus na pritožbeni stopnji, opravljena že na stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa.
Za odločanje o tožbenem zahtevku za plačilo pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja po kolektivni pogodbi se uporabi materialno pravo (kolektivna pogodba), ki velja v času (nezakonitega) prenehanja delovnega razmerja in ne v času, ko postane odločitev o nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja pravnomočna.
Za utemeljenost preklica ne zadostuje vsaka nehvaležnost, ampak mora biti ravnanje tako zavržno, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi potomec izročeno premoženje obdržal. Kot hudo nehvaležnost je mogoče šteti le ravnanja, ki so po pomembnosti taka, da razumno upravičujejo preklic pogodbe. Presoja o obstoju velike nehvaležnosti narekuje celovito presojo vseh okoliščin in dejanj med potomcem in izročevalcem.
nepopolna tožba – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – izostanek trditvene podlage – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V primeru, ko sodišče meritorno odloča, čeprav trditvene podlage sploh ni, ni jasno, kaj sploh postane pravnomočno (res iudicata). Sodba v sporu, ki ni identificiran, je v resnici sodba o prazni trditveni podlagi. To pa ustreza enemu izmed skrajnih položajev bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Bistveni del dogovora med strankam je bil v tem, da toženka prenese svoji nepremičnini v tožničino last, na račun tega pa si zagotovi stanovanje in potrebno oskrbo. Navedeno pomeni, da je šlo med pogodbenima strankama za dogovor o sklenitvi pogodbe z vzajemnimi obveznostmi oziroma da sta imeli v mislih takšno pogodbeno razmerje kot ga ureja preužitkarska pogodba. Toženka zato ob podpisu darilne pogodbe ni imela darilnega namena, ki je podlaga darilne pogodbe. Ker darilna pogodba ni imela podlage je nična.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0072841
SPZ člen 99.
povrnitev škode zaradi protipravnega vznemirjanja lastninske pravice – protipravno ravnanje - trditvena podlaga – aktivna legitimacija – materialno procesno vodstvo – pomanjkljive trditve
Glede na to, da je že nasprotna stranka vzpodbujala tožnika k ustrezni dopolnitvi pomanjkljive trdivene podlage, le-ta pa se ni izkazala za odločilno šele na podlagi uporabe zakonske določbe, na katero tožnik tekom postopka ni bila dolžna računati, temveč je substanciranje protipravnosti ravnanja breme vsake stranke, ki se sklicuje na obstoj civilnega delikta, dolžnost materialnega procesnega vodstva sodišča ni segla tako daleč, da bi tožnika k dopolnitvi trditvene podlage morala še posebej pozivati, saj bi ravno takšno postopanje porušilo razpravno ravnotežje med strankama.
Če očitana dejanja objektivno predstavljajo dejanja vznemirjanja, katerih prepoved je bila naložena toženi stranki s pravnomočno sodbo, torej ugotavljanje (domnevnega) lastništva kot odločilnega dejstva za ugotovitev aktivne legitimacije tožnika za vtoževani zahtevek ni predmet dokaznega postopka v tej pravdi, saj je sodišče med istima strankama v drugi pravdi že pravnomočno odločilo, da tožena stranka ne sme vznemirjati lastninske pravice tožnika, ker je takšno vznemirjanje protipravno.
Kadar bi zaradi toženčevega (dolžnikovega) ravnanja/razpolaganja kasnejša ugotovitev pravice v sodbi izgubila ves pomen, je možno tudi zavarovanje „ugotovitve“ (ugotovitvene odločbe).
ZST-1 ne določa podrobnih meril za presojo upravičenosti do oprostitve plačila sodnih taks, zato je v tej zvezi mogoče smiselno uporabljati kriterije, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP in z njim v zvezi ZSV.
Na podlagi plačilnih list za mesece april, maj in junij 2011 je sodišče prve stopnje pri izračunu povprečnega mesečnega dohodka predlagatelja v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga napačno upoštevalo tudi celoten znesek regresa.
ZDR člen 83, 83/4, 88, 88/1, 88/1-1, 88/6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za podajo odpovedi - odločilno dejstvo - bistvena kršitev določb postopka
Ker sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali je tožena stranka redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podala v šestmesečnem roku od nastanka razloga, ki je določen v ZDR, se v tem delu izpodbijane sodbe, s katero je bil tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi, reparacijo in reintegracijo zavrnjen, ne da preizkusiti. Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Uporaba manjšega ročnega električnega vrtalnega stroja tudi v takšnih razmerah, v katerih je tožnik delal (na relativno majhnem prostoru in v nerodni drži), ne predstavlja nevarne dejavnosti.
Pri presoji, ali gre za nevarno stvar oziroma za nevarno dejavnost, gre za materialnopravno presojo.
Objektivna odgovornost je pridržana za obravnavanje tistih dejavnosti, ki so izredne, ki presegajo običajne vsakdanje nevarnosti in ki jih kljub zadostni skrbnosti ne bi bilo mogoče preprečiti.
statusno preoblikovanje s. p. - pravno nasledstvo – razširitev tožbe
Ker se je prvotno tožena stranka kot podjetnik posameznik statusno preoblikovala v prvotoženo stranko kot kapitalsko družbo, je le-ta univerzalna materialnopravna naslednica podjetnika posameznika in ne tudi drugotožena stranka (I.S.).