ZPP člen 111, 111/4, 140, 142, 142/3, 142/4. ZST-1 člen 13.
predlog za obročno plačilo sodne takse – vložitev predloga za obročno plačilo sodne takse po izteku roka za plačilo sodne takse – sklep o zavrženju predloga za obročno plačilo sodne takse – vročitev plačilnega naloga za plačilo sodne takse – vročanje fizičnim osebam – osebno vročanje – nadomestna vročitev – vročanje obvestila o sodnem pisanju v hišni predalčnik – fikcija vročitve – začetek teka roka – učinkovanje sklepa o obročnem plačilu sodne takse
Ker toženec pisanja ni dvignil, je z iztekom 15. dne, to je 4. 9. 2015, na podlagi četrtega odstavka 142. člena ZPP nastopila fikcija vročitve. Naslednji dan, to je 5. 9. 2015 (in ne morda šele takrat, ko je bilo pismo tožencu puščeno v predalčniku), je pričel teči 15-dnevni rok, v katerem bi bil toženec dolžan poravnati dolžno takso oziroma vložiti predlog za njeno obročno plačilo.
Sodišče lahko zavrne predlog za izvedbo dokaza, če je neko dejstvo že dokazano, torej če je dokaz že uspel ali če izvedba dokaza ne bi mogla vplivati na odločitev. Sodišče pa je opravilo nedovoljeno vnaprejšnjo dokazno oceno s tem, da je zavrnilo dokazni predlog za dokazovanje dejstev, katera je štelo za nedokazana.
Pritožbi imata prav, da bi moralo v navedenem primeru sodišče prve stopnje, če je že štelo, da nasprotni udeleženec postopka ne želi nadaljevati, predlagatelj pa predujma za stroške izvedenca ni založil, pri čemer sodišče ni moglo odločiti, ne da bi izvedlo dokaz z izvedencem geodetske stroke, predlog šteti za umaknjen, ne pa izdati meritornega sklepa, da se delitev solastnih nepremičnin opravi s prodajo stvari in z razdelitvijo izkupička. Takšnega predloga nobeden od udeležencev tudi ni podal, poleg tega pa je bilo, kot rečeno, nesporno ugotovljeno, da je možna fizična delitev stvari.
predlog za začetek postopka izbrisa - izbris iz sodnega registra brez likvidacije - upravičeni predlagatelj - lastnik objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov pravne osebe - upnik
Lastnik objekta, ki je hkrati upnik pravne osebe, ne more predlagati izbrisa le-te iz sodnega registra brez likvidacije.
nujne sestavine pritožbe – podpis pritožnika – lastnoročni podpis brez posebne označbe, da gre za zakonitega zastopnika
Kljub temu, da podpisnica pritožbe ni izrecno navedla, da pritožbo podpisuje kot toženkin zakoniti zastopnik, pritožba obsega vse nujne sestavina podpisa, saj lastnoročni podpis ob navedbi firme v konkretnem primeru zadostuje za nedvoumno identifikacijo podpisnice pritožbe.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023385
KZ-1 člen 344. ZKP člen 25, 25/1, 25/1-2, 276, 277, 279, 283, 283/1, 372, 372-4. Uredba o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah. Rdeči seznam ptičev gnezdilcev. Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam.
nezakonito ravnanje z zaščitenimi živalmi in rastlinami – pravna opredelitev kaznivega dejanja – stvarna pristojnost
Napačno pravno opredelitev, ki jo sprejme senat v ugovornem postopku, lahko državni tožilec izpodbija le s pritožbo zaradi stvarne nepristojnosti sodišča.
USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0084026
URS člen 22. EKČP člen 6, 6/1. ZPP člen 12, 285, 286.
materialno procesno vodstvo – prava neuka stranka – enako varstvo pravic – enakost orožij – trditveno in dokazno breme – posojilna pogodba – zmota o osebi
V okvir uresničevanja načela pomoči prava neuki stranki spada tudi dolžnost sodišča, da stranko seznani s pravilom o povezavi trditvenega in dokaznega bremena.
Sodišče mora razjasniti, ali je stranka na določen dokazni predlog ali substanciranost dokaznega predloga pozabila, ali je to posledica njene zmotne pravne kvalifikacije oziroma zmotne presoje dejstev, ali pa plod zavestne odločitve.
postopek za delitev solastnine – prekinitev postopka – predhodno vprašanje – parcelacija – sprememba predloga
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da bodo med predlagateljico in nasprotno udeleženko, poleg nepremičnine parc. št. 5 k. o. X, katere zemljiškoknjižni solastnici sta predlagateljica do 16/100, nasprotna udeleženka pa do 84/100, predmet delitve tudi parcele oz. deli parcel 1, 2, 3, 4, vse k. o. X, po katerih bo odmerjena nova gradbena parcela, ki bo predstavljala nujno potrebni prostor za funkcioniranje stavbe na parc. št. 5, k. o. X. Pravnomočna sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 5. 11. 2010 določa obseg te parcele in postopek za njeno vzpostavitev, pri čemer bo na novo nastali gradbeni parceli prav tako vzpostavljena solastnina, in sicer predlagateljice do 16/100, nasprotne udeleženke pa do 84/100. S tem so izpolnjene predpostavke za prekinitev postopka in napotitev predlagateljice na postopek parcelacije v ustreznem upravnem postopku, saj bo le na ta način mogoče ugotoviti točen obseg predmeta delitve.
USTAVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077469
URS člen 22. ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8.
sodni penali – določitev sodnih penalov – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravica do izjave v postopku
ZIZ ne vsebuje podrobnejših določb o dejanjih v postopku odločanja o predlogu stranke za določitev sodnih penalov, torej tudi ne o tem, ali se vloga in katera vroči nasprotni stranki v opredelitev. Zato je treba upoštevati bistvo ustavno zavarovane pravice do izjave, ki je v tem, da se lahko posameznik izjavi o vsem, kar je pomembno za odločitev o njegovi pravici, in sicer tako o dejanskih kot o pravnih vidikih zadeve, kar izhaja iz 22. člena Ustave Republike Slovenije.
pridobitev lastninske pravice – lastninjenje – odločba o denacionalizaciji – priposestvovanje – predhodno vprašanje – ničnost odločbe o denacionalizaciji – prekinitev postopka
V položaju, ko si konkurirata pridobitev lastninske pravice na objektu s priposestvovanjem in dejanskim izvrševanjem pravice uporabe na zemljišču ter pridobitev lastninske pravice z odločbo o denacionalizaciji, je močnejša pravica stranke, pridobljena z odločbo o denacionalizaciji, izdani pred uveljavitvijo ZLNDL.
DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084036
ZZZDR člen 60. ZPP člen 8, 286a, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354, 354/1.
razveza zakonske zveze – skupno premoženje – ugotovitev deležev na skupnem premoženju – povrnitev vlaganj – sredstva iz zavarovalne police – osebni avtomobil – gradbena vlaganja – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – trditveno in dokazno breme – neizvedba dokazov – nasprotovanje med izrekom in obrazložitvijo sodbe
Sredstva iz zavarovalne police, ki je predčasno razdrta, so (pod pogojem, da so bila vplačana iz skupnega premoženja) skupno premoženje, saj se na ta način zavarovalna pogodba glede samega izplačila sredstev približa obliki varčevanja: sredstva iz skupnega premoženja se „shranjujejo“ pri zavarovalnici, ki jih ta ob prekinitvi pogodbe skladno s svojimi pogoji izplača.
Prvo sodišče je glede na vsebino darilne pogodbe pravilno ocenilo, da iz nje ni razviden odplačen namen pogodbenih strank ter da je bolj verjetno, da je bila darilna pogodba v celoti neodplačna. Zato je pravilna tudi odločitev o napotitvi pritožnika na pravdo.
SPZ člen 65, 65/1, 66, 66/1, 67, 67/1, 67/2, 67/3. ZIZ člen 192, 192/2.
izpraznitev in izročitev nepremičnine - solastnina - izselitev dolžnika iz stanovanja - dogovor o razdelitvi posesti - soglasje dolžnika - posel rednega upravljanja
Kupec dolžničinega solastninskega deleža nepremičnine je upravičen zahtevati izselitev dolžnice iz tega dela nepremičnine, saj je predložil overjeno izjavo preostalih solastnikov o tem, kaj v naravi predstavlja kupljen delež, ter soglasje o tem, da je upravičen zahtevati izselitev dolžnice iz tega dela nepremičnine. Soglasje dolžnice o tem, kaj v naravi predstavlja delež posameznega solastnika na nepremičnini, ni potrebno.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – subjektivni pogoj za izdajo začasne odredbe – insolventnost – nevarnost zaradi skrivanja, odtujevanja ali drugačnega razpolaganja s premoženjem
Trditve, da je tožena stranka insolventna, da njeno nepremično premoženje ne predstavlja ustreznega premoženja za poplačilo terjatev upnikov in da tudi ne pridobiva več zadosti denarnih sredstev za plačilo njenih dospelih obveznosti do upnikov, so odločilne za presojo pogojev insolventnosti dolžnika, ne pa za presojo subjektivnega pogoja za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve.
Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje odločalo o zahtevku tožeče stranke v višini 1.141.421,64 EUR (in ne 1.398.183,64 EUR, kolikor je bila ocenjena vrednost spornega predmeta).
Pritožnik mora pritožbene stroške zahtevati v pritožbi.
Mokra tla predstavljajo običajen in pričakovan rizik, na katerega povprečno skrbnega človeka ni treba opominjati s tablo z napisom 'pazi, drsi'. Opustitev namestitve opozorilnih tabel tako ne predstavlja protipravnega ravnanja.
Dovolj varna tla ne terjajo kakšne dodatne protizdrsne zaščite.
trditveno in dokazno breme – pavšalni pritožbeni očitki – namen zanikanja izhaja iz siceršnjih navedb stranke – stroški pravdnega postopka – napačno priznana nagrada za zastopanje na naroku za glavno obravnavo – delni umik zahtevka pred narokom
V času, ko je sodišče opravilo narok, je bila vrednost spornega predmeta samo še 7.880,21 EUR, zato bi glede na ta punctum sodišče moralo odmeriti nagrado.