objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – protipravnost ravnanja – padec po stopnicah – tekoče stopnice – trditveno in dokazno breme – vzrok padca – trditvena podlaga tožbe – izvedenec
Višina posameznih stopnic pri tekočih stopnicah je vselej različna, zato dejstvo, da konkretnega dne, ko je prišlo do škodnega dogodka, niso delovale in so bile v mirujočem stanju, nima pomena za ugotavljanje obstoja protipravnosti trgovskega centra. Ta ni bil dolžan postaviti ne opozorilne table niti ni bil dolžan fizično preprečiti dostopa do stopnic. Tožnikov spotik je treba pripisati naključju, ki se je primerilo tožniku, zato za škodo, ki je nastala znotraj njegove sfere, odgovarja sam.
Ker je bilo ugotovljeno, da je bilo stopnišče mestoma tako poškodovano, da tega povprečnemu uporabniku ni bilo moč spregledati, je pritožbeno izpostavljanje vprašanja „pričakovanosti“ takšne poškodbe stopnišča s strani povprečnega uporabnika neprepričljivo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0053105
ZPP člen 309a, 339, 339/1. OZ člen 619.
podjemna pogodba – ponudba v poravnalnem postopku – nedopusten dokaz – izločitev dokazov – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – projektna dokumentacija – vrednost del
Sodišče prve stopnje bi moralo elektronsko sporočilo tožene stranke, ki se nanaša na poravnalno ponudbo tožniku, izločiti iz dokazov. Te listine sodišče prve stopnje ne bi smelo sprejeti v dokazni sklep in upoštevati pri dokazni oceni, vendar ta kršitev sama po sebi še ne pomeni, da je zato sodba nezakonita in nepravilna. Prepričljiva dokazna ocena prvega sodišča temelji na drugih dokazih, listinah, izvedenskem mnenju in zaslišanju tožnika in prič, zato navedena kršitev ni vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe, ker bi bila ugotovitev dejanskega stanja in odločitev tudi brez izvedbe nedopustnega dokaza, enaka.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – DAVKI – SODNE TAKSE
VSL0084005
Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 1. OZ člen 190. ZDDV-1 člen 76.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – plačilo DDV – neupravičena obogatitev – neposlovna obveznost – Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del – plačilo končnega potrošnika – taksna obveznost – zmožnost plačila sodne takse – pravica do pravnega sredstva
Kot odločilno višje sodišče meni, da ceno, ki jo je upravičena zaračunati tožeča stranka za uporabo avtorskih del, ki jih varuje, določa tarifa, vsebovana v Pravilniku o javni priobčitvi glasbenih del. Ta ne predpisuje obveznosti dodatnega plačila DDV oziroma možnosti, da se s tarifo določenemu nadomestilu prišteje še DDV.
Prevalitev DDV na toženo stranko v tej situaciji bi bila v nasprotju s temeljnim načelom Direktive Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, da je DDV davek na potrošnjo, ki ga mora plačati končni potrošnik.
trditveno in dokazno breme – pavšalni pritožbeni očitki – namen zanikanja izhaja iz siceršnjih navedb stranke – stroški pravdnega postopka – napačno priznana nagrada za zastopanje na naroku za glavno obravnavo – delni umik zahtevka pred narokom
V času, ko je sodišče opravilo narok, je bila vrednost spornega predmeta samo še 7.880,21 EUR, zato bi glede na ta punctum sodišče moralo odmeriti nagrado.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0063621
SPZ člen 210, 213, 215, 215/1. OZ člen 40. ZPP člen 212, 214, 339, 339/2, 339/2-11.
neprava stvarna služnost - pogodba o ustanovitvi služnosti - zavezovalni pravni posel - upravičenja, ki jih vsebuje služnostna pravice - pravica do obremenjevanja zemljišča - služnost postavitve in obratovanja strojev - izpolnitveno ravnanje - objektivno nemogoč predmet izpolnitve - izvrševanje služnosti - nadomestilo za služnostno pravico - opustitev izdaje zemljiškoknjižnega dovolila - odgovornost za realizacijo pogodbe - pravica do obremenjevanja zemljišča - obligacijski zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - nagib - obogatitev - nepravilno zastopana stranka - varstvo v postopku s pravnimi sredstvi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - priznanje - zbiranje dejanske podlage
Na kršitev 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP se lahko sklicuje le stranka, ki ni bila (v redu) zastopana, ne pa tudi nasprotna stranka. Namen navedene zakonske določbe je namreč izključno v tem, da so v pravdi varovani interesi nepravilno zastopane stranke in ne morda interes nasprotne stranke, da se v primeru zanjo neugodnega izida pravde (kot v konkretnem primeru) lahko sklicuje na morebitne procesne kršitve. Če je nepravilno zastopana stranka v postopku uspela, ni potrebe po njenem varstvu v postopku s pravnimi sredstvi.
Priznanje nadomešča dokaz in se enako kot dokaz lahko nanaša le na zbiranje dejanske podlage v procesnem gradivu.
Pri odgovoru na vprašanje, ali gre za nemogoč predmet obveznosti, je treba upoštevati, da mora biti predmet izpolnitvenega ravnanja objektivno mogoč in pri tem izhajati samo iz tiste vsebine izpolnitvenega ravnanja, ki je določena v pogodbi.
Služnost je po svoji vsebini omejitev lastninske pravice. Po vsebini pomeni neprava stvarna služnosti bodisi uporabo služeče nepremičnine s strani služnostnega upravičenca (pozitivna služnost) bodisi zahteva po opuščanju določenih ravnanj (negativna služnost), ki bi bila lastniku služeče nepremičnine drugače dovoljena. Vsebina služnosti je za lastnika služeče nepremičnine breme, ki ga mora trpeti in dopustiti oziroma opustiti določena ravnanje. Ne zahteva pa aktivnega ravnanja lastnika služeče nepremičnine. To pomeni, da stvarna služnost za lastnika služeče nepremičnine pomeni samo dolžnost trpeti, medtem ko vse aktivnosti, ki so povezane ali potrebne za njeno izvrševanje, bremenijo lastnika gospodujoče nepremičnine oziroma (v primeru neprave stvarne služnosti) osebo, v korist katere je neprava stvarna služnost ustanovljena (servitus in faciendo consistere nequit). Pritožbene trditve o tem, da bi morala tožnica toženki omogočiti uporabo strojev, že iz tega razloga ne zdrži resne presoje. Kot povedano, je vsebina služnosti le, da mora lastnik služeče nepremičnine trpeti dejanja drugega ali opuščati določena ravnanja, ni pa zavezan opravljati pozitivnih ravnanj.
O obogatitvi je pojmovno nemogoče govoriti v primeru uporabe na podlagi veljavnega pravnega naslova.
Tožnica je zahtevek gradila na podlagi veljavnega zavezovalnega pravnega posla in je torej kljub nevpisu v zemljiško knjigo obstajalo obligacijskopravno razmerje med tožnico in toženko. Pogodba o ustanovitvi služnosti je zavezovalna pogodba obligacijskega prava, katere bistven element je zaveza lastnika služeče nepremičnine, da bo na svoji nepremičnini ustanovil (nepravo) stvarno služnost. Ker sta pravdni stranki za ustanovitev služnosti dogovorili nadomestilo, je bil pravni posel tudi za toženko zavezujoč - slednja je morala tožnici plačati dogovorjeno nadomestilo. S sklenitvijo pogodbe pa je pridobila obligacijski zahtevek, s katerim bi lahko od tožnice zahteva izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila (po plačilu prvega obroka).
To, da je odpadel interes toženke po izvrševanju služnosti ne pomeni, da je s tem odpadla njena pravica do izvrševanja služnosti.
SODNI REGISTER – IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0073700
ZIZ člen 165, 165/4. ZZK-1 člen 90, 90/1.
zaznamba sklepa o izvršbi pri poslovnem deležu družbenika – obseg pritožbenega preizkusa
Materialnopravna pravilnost sklepa o izvršbi in postopka, v katerem je bil izdan, ni predmet presoje v registrskem postopku. Zato tudi pritožbene navedbe, ki se nanašajo na sam postopek izvršbe, ne morejo biti predmet tega pritožbenega preizkusa.
Ker se sklep o izvršbi In 4/2011 z dne 21. 10. 2013 nanaša na isto terjatev kot prej navedeni sklep o izvršbi In 4/2011 z dne 4. 2. 2011, je glede na prej omenjeni tek izvršilnega postopka potrebno izpodbijani vpis razlagati v povezavi z vpisom zaznambe sklepa In 4/2011 z dne 4. 2. 2011, kar pomeni, da ne gre za dvakratno obremenitev poslovnega deleža, kot to meni pritožnik.
Stališče pritožnika, da za nedovoljeno negativno stanje ni odgovoren in ga ni dolžan poravnati, ker ga je banka dopustila in vanj privolila, je absurdno in v nasprotju s sklenjeno Pogodbo o ustanovitvi in vodenju tekočega računa, po kateri je toženec pristal, da bo zagotavljal priliv sredstev, vodil lastno evidenco, pri čemer je bil seznanjen, da bo banka obračunavala obresti tudi na nedovoljeno negativno stanje.
ZPP člen 111, 111/4, 140, 142, 142/3, 142/4. ZST-1 člen 13.
predlog za obročno plačilo sodne takse – vložitev predloga za obročno plačilo sodne takse po izteku roka za plačilo sodne takse – sklep o zavrženju predloga za obročno plačilo sodne takse – vročitev plačilnega naloga za plačilo sodne takse – vročanje fizičnim osebam – osebno vročanje – nadomestna vročitev – vročanje obvestila o sodnem pisanju v hišni predalčnik – fikcija vročitve – začetek teka roka – učinkovanje sklepa o obročnem plačilu sodne takse
Ker toženec pisanja ni dvignil, je z iztekom 15. dne, to je 4. 9. 2015, na podlagi četrtega odstavka 142. člena ZPP nastopila fikcija vročitve. Naslednji dan, to je 5. 9. 2015 (in ne morda šele takrat, ko je bilo pismo tožencu puščeno v predalčniku), je pričel teči 15-dnevni rok, v katerem bi bil toženec dolžan poravnati dolžno takso oziroma vložiti predlog za njeno obročno plačilo.
povrnitev premoženjske škode – prometna nesreča – vožnja pod vplivom alkohola – materialna škoda – izgubljeni dobiček – obseg škode – soprispevek oškodovanca – trditveno in dokazno breme – vezanost na pravno kvalifikacijo – iura novit curia
Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da bi bile škodne posledice v primeru, da bi voznik tovornega vozila vozila vozil s predpisano hitrostjo, mogoče manjše, a je dokazno breme glede tega (manjše škode od pretrpljene oziroma izplačane) prešlo na toženca, ki te hipotetične možnosti ni z ničemer izkazal.
pogrebni stroški – odločanje o pogrebnih stroških – odgovornost dediča za zapustnikove dolgove – omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu – socialna pomoč – zapuščinski postopek – postopek, če ni premoženja ali so samo premičnine – ugotovitev in varovanje pravic strank
Posebnih določil o pogrebnih stroških ZD nima. Po pravni teoriji se zanje smiselno uporabljajo določbe ZD o odgovornosti dedičev za zapustnikove dolgove (142. člen ZD), kar pomeni, da jih stranka lahko uveljavlja v pravdnem postopku. Je pa udeležencem zapuščinskega postopka treba dati možnost, da se o kritju teh stroškov dogovorijo.
Če dogovorjena izpolnitev pomeni celoto, delna izpolnitev ne odgovarja namenu pogodbenih strank in se šteje za neizpolnitev. Posledica je, da je druga stranka prosta svoje obveznosti, če to ustrezno izjavi.
Ni krajevno običajno, da voda iz večjega asfaltiranega zemljišča odteka na tuje zemljišče, če jo lastnik na svojem prepustnem zemljišču lahko usmeri v podtalnico.
Mokra tla predstavljajo običajen in pričakovan rizik, na katerega povprečno skrbnega človeka ni treba opominjati s tablo z napisom 'pazi, drsi'. Opustitev namestitve opozorilnih tabel tako ne predstavlja protipravnega ravnanja.
Dovolj varna tla ne terjajo kakšne dodatne protizdrsne zaščite.
Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje odločalo o zahtevku tožeče stranke v višini 1.141.421,64 EUR (in ne 1.398.183,64 EUR, kolikor je bila ocenjena vrednost spornega predmeta).
Pritožnik mora pritožbene stroške zahtevati v pritožbi.
vrnitveni zahtevek – rei vindicatio – trditveno in dokazno breme – dokazovanje – dokaz z izvedencem – dokazna ocena
Ker tožnicama ni uspelo izkazati, da je toženka kakorkoli posegla v njuno nepremičnino, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek, temelječ na določbi 92. člena SPZ, pravilno zavrnilo.