PRAVO DRUŽB - KORPORACIJSKO PRAVO - SODNI REGISTER - STEČAJNO PRAVO
VSL0076659
ZGD-1 člen 3, 679, 683. ZFPPIPP člen 7, 427. ZSReg člen 4, 4/1, 4/1-10, 17, 17/1, 39, 39-1. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 82.
podružnica tujega podjetja - izbris podružnice - pritožba zoper sklep o izbrisu iz sodnega registra - pravni interes za pritožbo - nastopanje v pravnem prometu - odgovornost za obveznosti
Podružnica nima statusa pravne osebe. Za obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem podružnice, je odgovorno tuje podjetje z vsem svojim premoženjem.
Upnika s pritožbo, tudi če bi uspela razveljaviti vpis izbrisa subjekta vpisa, ne moreta zase doseči drugačnega (boljšega) pravnega položaja, kot ga imata v primeru izbrisa njunega dolžnika iz sodnega registra.
Če imata upnika do tujega podjetja na podlagi terjatev, ki sta jih imela do podružnice, kakršnekoli zahtevke, imata zagotovljeno pravno varstvo v skladu s 683. členom ZGD-1.
postopek za delitev solastnine – prekinitev postopka – predhodno vprašanje – parcelacija – sprememba predloga
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da bodo med predlagateljico in nasprotno udeleženko, poleg nepremičnine parc. št. 5 k. o. X, katere zemljiškoknjižni solastnici sta predlagateljica do 16/100, nasprotna udeleženka pa do 84/100, predmet delitve tudi parcele oz. deli parcel 1, 2, 3, 4, vse k. o. X, po katerih bo odmerjena nova gradbena parcela, ki bo predstavljala nujno potrebni prostor za funkcioniranje stavbe na parc. št. 5, k. o. X. Pravnomočna sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 5. 11. 2010 določa obseg te parcele in postopek za njeno vzpostavitev, pri čemer bo na novo nastali gradbeni parceli prav tako vzpostavljena solastnina, in sicer predlagateljice do 16/100, nasprotne udeleženke pa do 84/100. S tem so izpolnjene predpostavke za prekinitev postopka in napotitev predlagateljice na postopek parcelacije v ustreznem upravnem postopku, saj bo le na ta način mogoče ugotoviti točen obseg predmeta delitve.
Če dogovorjena izpolnitev pomeni celoto, delna izpolnitev ne odgovarja namenu pogodbenih strank in se šteje za neizpolnitev. Posledica je, da je druga stranka prosta svoje obveznosti, če to ustrezno izjavi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023385
KZ-1 člen 344. ZKP člen 25, 25/1, 25/1-2, 276, 277, 279, 283, 283/1, 372, 372-4. Uredba o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah. Rdeči seznam ptičev gnezdilcev. Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam.
nezakonito ravnanje z zaščitenimi živalmi in rastlinami – pravna opredelitev kaznivega dejanja – stvarna pristojnost
Napačno pravno opredelitev, ki jo sprejme senat v ugovornem postopku, lahko državni tožilec izpodbija le s pritožbo zaradi stvarne nepristojnosti sodišča.
Mokra tla predstavljajo običajen in pričakovan rizik, na katerega povprečno skrbnega človeka ni treba opominjati s tablo z napisom 'pazi, drsi'. Opustitev namestitve opozorilnih tabel tako ne predstavlja protipravnega ravnanja.
Dovolj varna tla ne terjajo kakšne dodatne protizdrsne zaščite.
Ni krajevno običajno, da voda iz večjega asfaltiranega zemljišča odteka na tuje zemljišče, če jo lastnik na svojem prepustnem zemljišču lahko usmeri v podtalnico.
ugotovitev lastninske pravice – nepremičnina – skupno premoženje – povečanje vrednosti nepremičnine – vlaganja – trditveno in dokazno breme – nekonkretizirane trditve – pritožbena novota
Tožena stranka ni podala konkretiziranih trditev o relevantnih dejstvih, ki bi odražala dejanski soprispevek toženke in njenega moža. Takšnih pavšalnih trditev oziroma pomanjkljive trditvene podlage stranka ne more nadomestiti s sklicevanjem na vsebino izvedenih dokazov.
Stališče pritožnika, da za nedovoljeno negativno stanje ni odgovoren in ga ni dolžan poravnati, ker ga je banka dopustila in vanj privolila, je absurdno in v nasprotju s sklenjeno Pogodbo o ustanovitvi in vodenju tekočega računa, po kateri je toženec pristal, da bo zagotavljal priliv sredstev, vodil lastno evidenco, pri čemer je bil seznanjen, da bo banka obračunavala obresti tudi na nedovoljeno negativno stanje.
OZ člen 631, 1035. ZJN-2 člen 71, 71/7. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcev pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročilu člen 5.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0082124
OZ člen 35. SPZ člen 105, 105/1, 105/4, 112, 113. SZ-1 člen 22.
ničnost prodajne pogodbe – nedopusten predmet pogodbe – etažna lastnina – razpolaganje z etažno lastnino – nastanek etažne lastnine – vzpostavitev etažne lastnine – razdružitev solastnine – sprememba solastnine na skupnih delih nepremičnine v etažno lastnino – preoblikovanje skupnih delov – pogodba o razdružitvi solastnine – navidezna solastnina – dejanska etažna lastnina – dogovor o delitvi rabe nepremičnine – spor glede skupnih delov – prodajna pogodba glede skupnih delov
Pred uveljavitvijo SPZ je etažna lastnina lahko nastala in obstajala kljub temu, da razmerje ni bilo urejeno in zemljiškoknjižno evidentirano, kot sedaj zahteva SPZ. Med temi so tudi položaji, v katerih je bila stavba v naravi dejansko in pravno razdeljena na posamezne dele in je nastala t. i. dejanska etažna lastnina, v zemljiški knjigi pa se je izvedla z vpisom solastninskih deležev posameznih etažnih lastnikov na zemljiški parceli, na kateri stoji stavba, na enak način pa je tekel tudi nadaljnji promet posameznih delov.
V vsakem posamičnem primeru je treba ugotoviti, da je bila etažna lastnina res oblikovana. Ne gre za dejansko etažno lastnino, če eden od solastnikov ob odtujitvi svojega solastninskega deleža brez soglasja solastnikov določi, kaj njegov delež predstavlja v naravi, ali če je med solastniki sklenjen dogovor o delitvi rabe nepremičnine.
Ključno za zaključek, ali je bila vzpostavljena dejanska etažna lastnina ali ohranjena solastnina, je, ali se je promet odvijal s posameznimi deli stavbe in ali se je to zgodilo po volji vseh (vknjiženih ali izvenknjižnih) lastnikov nepremičnine, na kateri stavba stoji.
ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053083
OZ člen 158, 158/2, 171.
odškodninska odgovornost imetnika živali – ugriz psa – dolžno nadzorstvo – deljena odgovornost – soprispevek – prispevek oškodovanca k nastanku škode – strah – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem
Ugotovitve sodbe ne dajejo podlage za sklep, da je tožnica s tem, ker ni imela psa ob sebi na povodcu, prispevala k nastanku škode. Tožnica svojega psa ni le "imela na očeh", ampak je bil tudi privezan, tako da ni mogel uiti in ni nikogar ogrožal. Lajanje samo po sebi ni bilo taka okoliščina, ki bi narekovala večjo tožničino pazljivost oziroma bolj aktivno ravnanje. Poleg tega je tožnica lastnico ovčarja opozorila na svojega psa. Argument sodbe, da bi bila toženkina zavarovanka morala svojemu psu nadeti nagobčnik, je postranskega pomena in sam po sebi ni vplival na zaključek o neobstoju deljene odgovornosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053144
ZPP člen 337, 337/1.
posojilna pogodba – dokazovanje – dejansko stanje – prepozen dokazni predlog – nedovoljene pritožbene novote
Toženec v zvezi s svojim (tudi sicer preveč splošnim) zatrjevanjem, da naj bi bila omenjena listina rezultat tožnikove zlorabe prej nastalih listin (da naj bi bila torej nepristna), v postopku na prvi stopnji ni predlagal, da naj tožnik predloži original listine. Tak v pritožbi podan predlog tako predstavlja nedovoljeno in posledično neupoštevno pritožbeno novoto.
postopek osebnega stečaja – pravni interes – zavrženje predloga za začetek postopka – ovire za odpust obveznosti
Dolžnica ni predlagala odpusta obveznosti, iz njenih pritožbenih trditev, da je v več primerih sodišče začelo osebni stečaj in ga zaključilo brez odpusta obveznosti dolžniku pa izhaja, da dolžnica očitno v primeru, če bi se stečajni postopek začel, ne bi predlagala odpusta obveznosti. To pa pomeni, da bi po zaključku stečajnega postopka, ki bi se moral končati brez razdelitve upnikov, dolžnica upnikom dolgovala še vse obveznosti, ki so obstajale na dan začetka stečajnega postopka. Zgolj v luči pravnega interesa insolventne dolžnice, da se kljub temu, da nima premoženja, iz katerega bi se oblikovala stečajna masa, nad njo začne stečajni postopek zaradi izvedbe postopka odpusta obveznosti, je sodišče prve stopnje presojalo, ali bi bila do tega upravičena.
Za izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika zadošča, da je upnikova terjatev zapadla v plačilo, medtem ko se izvršilni naslov za takšno terjatev ne zahteva. Dejstvo, da je bila terjatev ob vložitvi tožbe še sporna, nima nobenega vpliva na njeno zapadlost.
Posamezen član poslovodstva (ali nadzornega sveta) ne more biti odgovoren upnikom za škodo iz prvega odstavka 42. člena ali prvega odstavka 43. člena ZFPPIPP pri veliki družbi manj kot 150.000 eurov. Ker se odškodninska odgovornost po prvem odstavku 44. člena ZFPPIPP ne omeji, če je bilo dejanje izvedeno ali opuščeno namenoma ali iz hude malomarnosti (drugi odstavek 44. člena ZFPPIPP), in ker odškodninske odgovornosti po 42. ali 43. členu ZFPPIPP ni mogoče izključiti niti je omejiti v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 44. člena ZFPPIPP (tretji odstavek 44. člena ZFPPIPP), zato na cit. absolutni znesek omejeno odškodninsko odgovornost posameznega člana poslovodstva (ali nadzornega sveta) ne vpliva (morebitna manjša) višina povzročene škode.
objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – protipravnost ravnanja – padec po stopnicah – tekoče stopnice – trditveno in dokazno breme – vzrok padca – trditvena podlaga tožbe – izvedenec
Višina posameznih stopnic pri tekočih stopnicah je vselej različna, zato dejstvo, da konkretnega dne, ko je prišlo do škodnega dogodka, niso delovale in so bile v mirujočem stanju, nima pomena za ugotavljanje obstoja protipravnosti trgovskega centra. Ta ni bil dolžan postaviti ne opozorilne table niti ni bil dolžan fizično preprečiti dostopa do stopnic. Tožnikov spotik je treba pripisati naključju, ki se je primerilo tožniku, zato za škodo, ki je nastala znotraj njegove sfere, odgovarja sam.
ZSReg člen 4, 4/4. ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 428, 433.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – neutemeljen predlog lastnika objekta – overjena izjava o dovoljenju za poslovanje – neposlovanje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register – izbrisni razlog – obveznost obveščanja o domnevi izbrisnega razloga
Izbrisni razlog iz druge alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP ne obstaja, če je registrsko sodišče dovolilo vpis poslovnega naslova na podlagi prijave, ki ji je bila priložena overjena izjava lastnika subjekta, da subjektu dovoljuje poslovanje na tem naslovu.