Tožnica je prepričljivo izpovedala, da pri hoji po hodniku „sploh“ ni bila pozorna na tla. Sklicevanje na to, da naj bi bila, ker ni poskrbel za namestitev opozorilnih tabel („spolzka tla“), podana krivdna odgovornost njenega delodajalca, zato ni prepričljivo. Namen omenjenih tabel je opozoriti na vlažna tla oziroma preprečiti, da bi te pomenile „presenečenje“, za kar pa v obravnavanem primeru ni moglo iti. Zato ta domnevna opustitev ne more biti razlog za obstoj odgovornosti tožničinega delodajalca.
najemna pogodba – najemnina – uporabnina – neupravičena pridobitev – ugovor ugasle pravice – dokazovanje – trditveno in dokazno breme – nedovoljene pritožbene novote
Trditveno in dokazno breme za ugovor ugasle pravice je bilo na toženi stranki. Ne zadoščajo navedbe, da je vtoževane obveznosti poravnala. Ker o tem ni predložila dokazov, je bil njen ugovor pravilno zavrnjen kot nedokazan.
Določba petega odstavka 47. člena KZ-1 o preklicu obročnosti za sodišče ni zavezujoča, ampak določa, da v primeru, če storilec zamudi s plačilom posameznega obroka, lahko sodišče s sklepom odredi takojšnje plačilo v roku, ki ne sme biti daljši od treh mesecev. To pomeni, da mora sodišče v vsakem posameznem primeru presoditi, ali je odreditev takojšnjega plačila edina ustrezna možnost, ali pa je mogoče počakati na morebitno pravočasno plačevanje preostalih obrokov.
V času storitve kaznivega dejanja veljaven KZ-1 odreditve takojšnjega plačila denarne kazni zaradi zamude s plačilom posameznega obroka ni določal, ampak šele novela KZ-1B, ki velja od 15. 2. 2012.
ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053083
OZ člen 158, 158/2, 171.
odškodninska odgovornost imetnika živali – ugriz psa – dolžno nadzorstvo – deljena odgovornost – soprispevek – prispevek oškodovanca k nastanku škode – strah – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem
Ugotovitve sodbe ne dajejo podlage za sklep, da je tožnica s tem, ker ni imela psa ob sebi na povodcu, prispevala k nastanku škode. Tožnica svojega psa ni le "imela na očeh", ampak je bil tudi privezan, tako da ni mogel uiti in ni nikogar ogrožal. Lajanje samo po sebi ni bilo taka okoliščina, ki bi narekovala večjo tožničino pazljivost oziroma bolj aktivno ravnanje. Poleg tega je tožnica lastnico ovčarja opozorila na svojega psa. Argument sodbe, da bi bila toženkina zavarovanka morala svojemu psu nadeti nagobčnik, je postranskega pomena in sam po sebi ni vplival na zaključek o neobstoju deljene odgovornosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053144
ZPP člen 337, 337/1.
posojilna pogodba – dokazovanje – dejansko stanje – prepozen dokazni predlog – nedovoljene pritožbene novote
Toženec v zvezi s svojim (tudi sicer preveč splošnim) zatrjevanjem, da naj bi bila omenjena listina rezultat tožnikove zlorabe prej nastalih listin (da naj bi bila torej nepristna), v postopku na prvi stopnji ni predlagal, da naj tožnik predloži original listine. Tak v pritožbi podan predlog tako predstavlja nedovoljeno in posledično neupoštevno pritožbeno novoto.
ZSReg člen 17, 17/1, 18, 18/1, 36, 36/1, 39, 39-1. ZGD člen 337, 337/4, 516, 516/1, 517, 517/3. ZDTK člen 2, 2-7.
udeleženec v postopku za vpis v sodni register – povečanje osnovnega kapitala – znižanje poslovnega deleža – prednostna pravica do novih delnic – mezzanine kapital – dovoljenost pritožbe – izključitev prednostne pravice
Pritožnik ni subjekt vpisa. Zato se kot udeleženec ali kdo drugi, ki meni, da je s sklepom prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelječ interes lahko pritoži le, če slednje konkretizirano zatrjuje in dokaže. Pritožnik je, kot družbenik z zaporedno številko deleža ... in zaporedno številko družbenika ..., v pritožbi zatrjeval, da se njegov poslovni delež zmanjšuje iz 24,1818% na le 1,60%. navedena okoliščina o zmanjšanju njegovega poslovnega deleža v osnovnem kapitalu subjekta vpisa, z izpodbijanim sklepom registrskega sodišča, ne zadošča za to, da bi družbenik izkazal procesno predpostavko dovoljenosti pritožbe. Pritožnik ni izkazal, da bo lahko le s pomočjo sodišča v tem postopku na edini možni način ustvaril zaščito svojega pretendiranega pravnega položaja. Zgolj iz dejstva, da je pritožnik družbenik subjekta vpisa, slednje glede na opisane okoliščine, ne izhaja.
NEPRAVDNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL0053140
ZDZdr člen 39, 39/1, 53.
prisilna hospitalizacija – sprejem na zdravljenje brez privolitve – omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov – omejitev obiskov – omejitev dopisovanja
Udeleženec starše nadleguje z vsemi možnimi komunikacijskimi sredstvi, jima grozi in ju ustrahuje, zato je izrek ukrepa omejitve pravice do dopisovanja in uporabe elektronske pošte, do sprejemanja obiskov ter do uporabe telefona, na mestu.
DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084036
ZZZDR člen 60. ZPP člen 8, 286a, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354, 354/1.
razveza zakonske zveze – skupno premoženje – ugotovitev deležev na skupnem premoženju – povrnitev vlaganj – sredstva iz zavarovalne police – osebni avtomobil – gradbena vlaganja – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – trditveno in dokazno breme – neizvedba dokazov – nasprotovanje med izrekom in obrazložitvijo sodbe
Sredstva iz zavarovalne police, ki je predčasno razdrta, so (pod pogojem, da so bila vplačana iz skupnega premoženja) skupno premoženje, saj se na ta način zavarovalna pogodba glede samega izplačila sredstev približa obliki varčevanja: sredstva iz skupnega premoženja se „shranjujejo“ pri zavarovalnici, ki jih ta ob prekinitvi pogodbe skladno s svojimi pogoji izplača.
ZAVAROVANJE TERJATEV – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0053088
ZIZ člen 268, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 273, 273/1, 273/1-2. ZZK-1 člen 243.
sredstva zavarovanja – začasna odredba – nedenarna terjatev – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine – denarna kazen – materialno procesno vodstvo v postopku zavarovanja
Procesno vodstvo je v postopku zavarovanja zaradi hitrosti postopka zelo omejeno in v primerih, ko ni naroka za obravnavo predloga ali ugovora, celo izključeno. Na stranki, ki zahteva hitro in učinkovito zavarovanje svoje terjatve, je breme pravilne in popolne priprave ustreznega predloga tako glede same terjatve, ki naj se zavaruje, sredstva zavarovanja in povezave med njim in terjatvijo.
zloraba procesnih pravic – denarna kazen – predlog upnika za izrek denarne kazni – predpostavke za izrek denarne kazni – namen škodovati drugemu
Pojma iz drugega odstavka 11. člena ZPP „namen škodovati drugemu“ v izvršilnem (enako kot v pravdnem) postopku ne gre razlagati preširoko. Stranki postopka imata namreč nasprotujoče si interese in je težko ugotoviti mejo, kdaj se neko sicer legitimno izvrševanje procesnih pravic sprevrže v nedopustno, kdaj postane prevladujoč namen škodovati drugemu in ne gre le morda za neprimerno taktiko stranke oziroma njenega pooblaščenca.
izbrisna tožba - zaznamba izbrisne tožbe - zaznamba izbrisne tožbe za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice - zaznamba izbrisne tožbe v korist tretjega - zaznamba spora - smiselna uporaba določb zakona
Smiselna uporaba določb ZZK-1 o zaznambi spora za zaznambo izbrisne tožbe pomeni, da je določbe o zaznambi spora potrebno prilagoditi posebnostim postopka izbrisne tožbe. Bistveno je, da ima tudi v tem postopku zaznamba enak učinek, kot ga ima pri zaznambi spora. Predlagateljica, ki trdi, da je lastninsko pravico na nepremičnini pridobila na podlagi zakona, v zemljiški knjigi pa še ni bila vpisana kot lastnica, vpisa zaznambe izbrisne tožbe v svojo korist ne more doseči, zato je utemeljeno predlagala vpis zaznambe izbrisne tožbe v korist prejšnjega lastnika - bivšega moža, zoper katerega (in zoper sedanjega lastnika nepremičnine) je vložila tožbo zaradi razveljavitve prodajne pogodbe. Z izbrisno tožbo zahteva vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov tako, da se pri nepremičnini ponovno vpiše lastninska pravica bivšega moža.
Zaradi nezakonite odpovedi koncesijske pogodbe je tožeča stranka upravičena do odškodnine iz naslova izgubljenega dobička.
Tožeča stranka bi za uspešno uveljavljanje odškodninskega zahtevka (denarna odškodnina pravni osebi) morala trditi (in dokazati), da je tožena stranka zahtevala objavo kakšnega članka, ki bi ga ona pripravila ali sugerirala in bi bil pisan z namenom okrnitve ugleda in dobrega imena tožeče stranke (gre za članke v časopisih, katerih lastnica, oziroma solastnica ni tožena stranka). Sodba ugotavlja, da je le pet člankov, ki so bili pripravljeni s strani tožene stranke, in to z namenom objektivnega obveščanja meščank in meščanov o dejanskem stanju na dimnikarskem področju v občini. Izjave niso objektivno žaljive, sicer pa v njih tudi niso objavljene kakšne neposredne izjave predstavnikov tožene stranke. Tožeča stranka bi morala trditi in dokazati, da trditve (v članku) pomenijo protipraven ali vsaj nedopusten poseg v njeno pravico do ugleda ali dobrega imena. Za tak poseg gre, če so podane trditve o pravni osebi ali fizičnih osebah, ki v tej pravni osebi opravljajo pomembne funkcije in so le-te neresnične, ali pa resnične, vendar izjavljene na neprimeren oziroma žaljiv, zaničljiv, sramotilen način.
dedovanje premoženja agrarne skupnosti – uporaba nove zakonske ureditve – neprava retroaktivnost – odločanje v ponovljenem postopku – dedna izjava – nepreklicnost izjave
Dne 17. 10. 2015 je stopil v veljavo ZAgrS. Ta zakon, ki velja vzporedno z ZPVAS, za dedovanje premoženja člana agrarne skupnosti določa drugačna pravila, kot so veljala doslej. Ker novi zakon v pogledu njegove uporabe v zapuščinskih postopkih nima posebne prehodne določbe, ga je treba (po pravilu, da kasnejša norma razveljavi prejšnjo) uporabiti v vseh zapuščinskih postopkih, tudi tistih, ki so se začeli pred njegovo uveljavitvijo.
Ker sta dedinji ob upoštevanju ureditve, ki je veljala do 17. 10. 2015, že podali določene izjave, ju bo moralo sodišče v ponovljenem postopku, pred ponovno odločitvijo, seznaniti z novo zakonsko ureditvijo in jima omogočiti, da jih novi ureditvi prilagodita. To vključuje tudi možnost, da (ne glede na 138. člen ZD) svojo že podano dedno izjavo spremenita.
URS člen 156. ZUstS člen 23, 23/1. ZFPPIPP člen 382, 382/1, 389, 389/1, 389/2.
predmeti, izvzeti iz stečajne mase – namen postopka osebnega stečaja – ocena ustavnosti
Osnovni namen postopka osebnega stečaja določa prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP. V skladu s tem določilom se postopek osebnega stečaja vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih. Zaradi tega ni mogoč zaključek, da bi bila protiustavna zakonska ureditev, ki zgolj zasleduje osnovni namen stečajnega postopka.
Sodišče se bo postopka za oceno ustavnosti poslužilo le v primeru, ko bo na podlagi lastnega vsebinskega preizkusa zakonske norme, ki jo mora uporabiti pri svojem odločanju, zaznalo nasprotje med takšno zakonsko normo in določbami Ustave.
postopek osebnega stečaja – stroški stečajnega postopka – prejemki, izvzeti iz stečajne mase – prejemki iz naslova povrnitve stroškov prevoza na delo in malice
Iz pritožbi priložene pogodbe o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih del, ki jo je 2. 3. 2015 sklenila pritožnica z delodajalcem, je razvidno, da je pritožnica upravičena do plače v višini 790,73 EUR. Iz dopisa delodajalca z dne 12. 5. 2015 je razvidno, da skupni prejemki pritožnice ne presegajo zajamčenega zneska za pritožnico, ki ima preživninsko obveznost za tri otroke. V posledici navedenega se v dobro fiduciarnega računa upravitelja iz prejemkov pritožnice ne plačuje. To pa pomeni, da iz naslova zaposlitve pritožnica ne prispeva k stečajni masi, temveč ji ostanejo na razpolago vsi prejemki na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi. V kolikor bi sodišče ugodilo predlogu pritožnice, bi to pomenilo, da bi se stroški pritožnice, ki so povezani z njeno zaposlitvijo, pokrivali v breme splošne stečajne mase. Za to pa ni najti pravne podlage v določilih ZFPPIPP.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076638
OZ člen 169, 243, 243/3, 287, 287/2, 288. ZPP člen 339/2-8.
leasing – predčasna odpoved pogodbe o leasingu – izračun višine odškodnine – pozitivni pogodbeni interes – neodštetje vrednosti predmeta leasinga – načelo popolne odškodnine – compensatio lucri cum damno – vrstni red vračunavanja – vračunavanje obresti – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – kršitev pravice do izjave
Za to, da je spoštovano temeljno načelo odškodninskega prava, tj. načelo popolne odškodnine, je pri odškodnini, s katero leasingodajalec zaradi predčasne odpovedi pogodbe o leasingu zahteva povračilo pozitivnega pogodbenega interesa, odločilno, ali je bila vsota nezapadlih obrokov leasinga diskontirana na čas prenehanja pogodbe o leasingu in ali je bila od tega zneska odšteta preostala vrednost predmeta leasinga. Gre namreč za kriterija, ki dajeta garancijo, da odškodnina ne presega dejanske škode.
Obstoja duševnega trpljenja, ob njegovih številnih pojavnih oblikah, ni mogoče vezati zgolj na tožničino uporabo besede razžalitev, saj od nje kot prava neuke stranke ni mogoče pričakovati pravno pravilnega izražanja in uporabe besede razžalitev kot pravnega termina v smislu 179. člena OZ.
ZFPPIPP člen 69, 69/3, 122, 122/4, 301, 301/3, 301/4, 301/7.
prekinitev pravdnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka – objava sklepa o preizkusu terjatev – nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve – nadaljevanje postopka po objavi sklepa o preizkusu terjatev – spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti – predlog stranke za nadaljevanje postopka – pravočasen predlog za nadaljevanje postopka – ugotovitveni zahtevek – prenehanje terjatve
V konkretnem tožbenem zahtevku mora sodišče glede na določbe četrtega odstavka 301. člena ZFPPIPP tožbeni zahtevek tožeče stranke razumeti kot ugotovitvenega ter ga kot takega obravnavati tudi v primeru, če je postavljen v dajatveni obliki. Omenjena določba namreč zaradi potreb in smisla stečajnega postopka določa uveljavljanje ugotovitvenega zahtevka v nadaljevanju pravdnega postopka po samem zakonu, ne glede na obliko zahtevka tožeče stranke.
Vložitev predloga za nadaljevanje pravdnega postopka ima materialnopravne posledice, saj če upnik nadaljevanja postopka ne predlaga pravočasno, njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha.
Sodišče lahko zavrne izvedbo dokaza, če je ta nepotreben, ker je dejstvo že dokazano, nerelevanten, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazoval, ni pravno odločilno, ali ker gre za dokaz, ki je popolnoma neprimeren za ugotovitev določenega dejstva. Diskrecijsko pravico za zavrnitev dokaznega predloga ima torej sodišče prve stopnje le tedaj, ko so za njeno uporabo podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Ali takšni razlogi (nepotrebnosti, nerelevantnosti oziroma očitne neprimernosti predlaganega dokaza) obstajajo, mora biti razvidno bodisi iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi dokaznega predloga bodisi iz obrazložitve končne odločbe. Šele na ta način je stranki, katere dokazni predlog je bil zavrnjen, dana možnost, da ugotovi razloge, na katerih temelji zavrnitev dokaznega predloga in jih z morebitno vložitvijo pritožbe napade.
Sodišče sme zavrniti dokazni predlog za izvedbo glavnega dokaza, če je ta dokaz že uspel, ne velja pa nasprotno - z argumentom, da se je že prepričalo o nasprotnem. Iz pravice do kontradiktornega postopka namreč izhaja tudi zahteva po zagotovitvi enakopravnosti strank.