ZPP člen 70, 70-6, 247, 247/1, 248, 248/1, 254. ZFPPIPP člen 121.
izločitev izvedenca – očitana nestrokovnost izvedenca – nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem – postavitev novega izvedenca – kaznovanje izvedenca
Nestrokovnost pri izdelavi izvedenskega mnenja in njegovih dopolnitev in nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem tako sodna praksa kot pravna teorija zavračata kot razlog za izločitev izvedenca. Lahko pa je to razlog za postavitev novega izvedenca, če bi se izkazalo, da morebitnih pomanjkljivosti ali kontradiktornosti v izvedenskem mnenju z že postavljenim izvedencem ni mogoče odpraviti.
ZSReg člen 17, 17/1, 18, 18/1, 36, 36/1, 39, 39-1. ZGD člen 337, 337/4, 516, 516/1, 517, 517/3. ZDTK člen 2, 2-7.
udeleženec v postopku za vpis v sodni register – povečanje osnovnega kapitala – znižanje poslovnega deleža – prednostna pravica do novih delnic – mezzanine kapital – dovoljenost pritožbe – izključitev prednostne pravice
Pritožnik ni subjekt vpisa. Zato se kot udeleženec ali kdo drugi, ki meni, da je s sklepom prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelječ interes lahko pritoži le, če slednje konkretizirano zatrjuje in dokaže. Pritožnik je, kot družbenik z zaporedno številko deleža ... in zaporedno številko družbenika ..., v pritožbi zatrjeval, da se njegov poslovni delež zmanjšuje iz 24,1818% na le 1,60%. navedena okoliščina o zmanjšanju njegovega poslovnega deleža v osnovnem kapitalu subjekta vpisa, z izpodbijanim sklepom registrskega sodišča, ne zadošča za to, da bi družbenik izkazal procesno predpostavko dovoljenosti pritožbe. Pritožnik ni izkazal, da bo lahko le s pomočjo sodišča v tem postopku na edini možni način ustvaril zaščito svojega pretendiranega pravnega položaja. Zgolj iz dejstva, da je pritožnik družbenik subjekta vpisa, slednje glede na opisane okoliščine, ne izhaja.
NEPRAVDNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL0053140
ZDZdr člen 39, 39/1, 53.
prisilna hospitalizacija – sprejem na zdravljenje brez privolitve – omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov – omejitev obiskov – omejitev dopisovanja
Udeleženec starše nadleguje z vsemi možnimi komunikacijskimi sredstvi, jima grozi in ju ustrahuje, zato je izrek ukrepa omejitve pravice do dopisovanja in uporabe elektronske pošte, do sprejemanja obiskov ter do uporabe telefona, na mestu.
ZST. ZST-1A člen 42. ZST-1B člen 26. ZST-1 člen 37, 39.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - pravica do pritožbe - veljavnost zakona - prehodne določbe - splošno pravilo o postopkih, ki že potekajo
Postopek se je začel leta 2007, zato je treba upoštevati ZST.
sodna taksa za pritožbo – pravilno plačilo sodne takse – dokazovanje plačila sodne takse – trditveno in dokazno breme
Dolžnik v pritožbi le zatrjuje plačilo sodne takse v znesku 125,00 EUR, za svojo trditev pa ne priloži nobenega dokaza. Sklicuje se sicer na svojo računovodsko stanje, vendar pa ne uveljavlja, da ne bi mogel z listinskim dokazom (npr. potrdilom o plačilu, izpiskom iz svojih poslovnih knjig) svoje trditve dokazati in izpodbiti pravilnost ugotovitve dejanskega stanja v izpodbijanem sklepu.
postopek osebnega stečaja – pravni interes – zavrženje predloga za začetek postopka – ovire za odpust obveznosti
Dolžnica ni predlagala odpusta obveznosti, iz njenih pritožbenih trditev, da je v več primerih sodišče začelo osebni stečaj in ga zaključilo brez odpusta obveznosti dolžniku pa izhaja, da dolžnica očitno v primeru, če bi se stečajni postopek začel, ne bi predlagala odpusta obveznosti. To pa pomeni, da bi po zaključku stečajnega postopka, ki bi se moral končati brez razdelitve upnikov, dolžnica upnikom dolgovala še vse obveznosti, ki so obstajale na dan začetka stečajnega postopka. Zgolj v luči pravnega interesa insolventne dolžnice, da se kljub temu, da nima premoženja, iz katerega bi se oblikovala stečajna masa, nad njo začne stečajni postopek zaradi izvedbe postopka odpusta obveznosti, je sodišče prve stopnje presojalo, ali bi bila do tega upravičena.
IZVRŠILNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - DAVKI
VSM0022773
ZDavP-2 člen 298. ZDoh-2 člen 38, 38/3, 48, 48/3. ZPIZ-2 člen 15, 18, 20, 20/1, 20/1-1, 143, 143/1. ZVZZ člen 17, 17-5, 17-10. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47/3, 51, 51/1, 51/1-3.
plačilo nagrade in povrnitev stroškov sodnega cenilca - cenitev nepremičnine - stavbna in kmetijska zemljišča - prispevki za invalidsko in pokojninsko zavarovanje ter zdravstveno zavarovanje - akontacija dohodnine
Drži sicer, da so nepremičnine, ki jih je ocenjevala cenilka, deloma stavbno deloma pa kmetijsko zemljišče, in da je zato sodna cenilka za cenitev morala uporabiti več različnih pristopov oziroma metod ocenjevanja vrednosti nepremičnin. Kljub temu pa sodišče druge stopnje pritrjuje oceni sodišča prve stopnje, da zgolj zaradi tega dejstva ne gre za več posameznih cenitev, in da sodni cenilki ne pripadata dve nagradi za izdelavo pisne cenitve. Čeprav je bilo ocenjenih več (po namenski oziroma dejanski rabi) različnih parcel, gre še vedno za eno mnenje.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0084009
ZASP člen 168, 168/3. OZ člen 299, 346, 352. ZPP člen 154, 154/3, 155, 184, 184/1, 185, 185/1, 185/2, 319, 319/2. ZOdvT tarifna številka 3210, 6007.
male avtorske pravice – kršitev pravic – avtorsko nadomestilo – civilna kazen – pogodbena kazen – zastaranje – zastaralni rok – sprememba tožbe – uveljavljanje podrednega zahtevka – meje pritožbenega preizkusa – ne bis in idem – stroški postopka
Civilna kazen po 168. členu ZASP je po svoji pravni naravi podobna pogodbeni kazni, za to pa velja petletni zastaralni rok.
PRAVO DRUŽB - KORPORACIJSKO PRAVO - SODNI REGISTER - STEČAJNO PRAVO
VSL0076659
ZGD-1 člen 3, 679, 683. ZFPPIPP člen 7, 427. ZSReg člen 4, 4/1, 4/1-10, 17, 17/1, 39, 39-1. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 82.
podružnica tujega podjetja - izbris podružnice - pritožba zoper sklep o izbrisu iz sodnega registra - pravni interes za pritožbo - nastopanje v pravnem prometu - odgovornost za obveznosti
Podružnica nima statusa pravne osebe. Za obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem podružnice, je odgovorno tuje podjetje z vsem svojim premoženjem.
Upnika s pritožbo, tudi če bi uspela razveljaviti vpis izbrisa subjekta vpisa, ne moreta zase doseči drugačnega (boljšega) pravnega položaja, kot ga imata v primeru izbrisa njunega dolžnika iz sodnega registra.
Če imata upnika do tujega podjetja na podlagi terjatev, ki sta jih imela do podružnice, kakršnekoli zahtevke, imata zagotovljeno pravno varstvo v skladu s 683. členom ZGD-1.
SPZ člen 65, 65/1, 66, 66/1, 67, 67/1, 67/2, 67/3. ZIZ člen 192, 192/2.
izpraznitev in izročitev nepremičnine - solastnina - izselitev dolžnika iz stanovanja - dogovor o razdelitvi posesti - soglasje dolžnika - posel rednega upravljanja
Kupec dolžničinega solastninskega deleža nepremičnine je upravičen zahtevati izselitev dolžnice iz tega dela nepremičnine, saj je predložil overjeno izjavo preostalih solastnikov o tem, kaj v naravi predstavlja kupljen delež, ter soglasje o tem, da je upravičen zahtevati izselitev dolžnice iz tega dela nepremičnine. Soglasje dolžnice o tem, kaj v naravi predstavlja delež posameznega solastnika na nepremičnini, ni potrebno.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – subjektivni pogoj za izdajo začasne odredbe – insolventnost – nevarnost zaradi skrivanja, odtujevanja ali drugačnega razpolaganja s premoženjem
Trditve, da je tožena stranka insolventna, da njeno nepremično premoženje ne predstavlja ustreznega premoženja za poplačilo terjatev upnikov in da tudi ne pridobiva več zadosti denarnih sredstev za plačilo njenih dospelih obveznosti do upnikov, so odločilne za presojo pogojev insolventnosti dolžnika, ne pa za presojo subjektivnega pogoja za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve.
Zaradi nezakonite odpovedi koncesijske pogodbe je tožeča stranka upravičena do odškodnine iz naslova izgubljenega dobička.
Tožeča stranka bi za uspešno uveljavljanje odškodninskega zahtevka (denarna odškodnina pravni osebi) morala trditi (in dokazati), da je tožena stranka zahtevala objavo kakšnega članka, ki bi ga ona pripravila ali sugerirala in bi bil pisan z namenom okrnitve ugleda in dobrega imena tožeče stranke (gre za članke v časopisih, katerih lastnica, oziroma solastnica ni tožena stranka). Sodba ugotavlja, da je le pet člankov, ki so bili pripravljeni s strani tožene stranke, in to z namenom objektivnega obveščanja meščank in meščanov o dejanskem stanju na dimnikarskem področju v občini. Izjave niso objektivno žaljive, sicer pa v njih tudi niso objavljene kakšne neposredne izjave predstavnikov tožene stranke. Tožeča stranka bi morala trditi in dokazati, da trditve (v članku) pomenijo protipraven ali vsaj nedopusten poseg v njeno pravico do ugleda ali dobrega imena. Za tak poseg gre, če so podane trditve o pravni osebi ali fizičnih osebah, ki v tej pravni osebi opravljajo pomembne funkcije in so le-te neresnične, ali pa resnične, vendar izjavljene na neprimeren oziroma žaljiv, zaničljiv, sramotilen način.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – DAVKI – SODNE TAKSE
VSL0084005
Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 1. OZ člen 190. ZDDV-1 člen 76.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – plačilo DDV – neupravičena obogatitev – neposlovna obveznost – Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del – plačilo končnega potrošnika – taksna obveznost – zmožnost plačila sodne takse – pravica do pravnega sredstva
Kot odločilno višje sodišče meni, da ceno, ki jo je upravičena zaračunati tožeča stranka za uporabo avtorskih del, ki jih varuje, določa tarifa, vsebovana v Pravilniku o javni priobčitvi glasbenih del. Ta ne predpisuje obveznosti dodatnega plačila DDV oziroma možnosti, da se s tarifo določenemu nadomestilu prišteje še DDV.
Prevalitev DDV na toženo stranko v tej situaciji bi bila v nasprotju s temeljnim načelom Direktive Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, da je DDV davek na potrošnjo, ki ga mora plačati končni potrošnik.
ZD člen 123, 123/1. ZPIZ-2 člen 195, 195/2, 195/3, 195/4.
nakazilo pokojnine - po smrti nakazana pokojnina - izvajalec plačilnih storitev - smrt imetnika računa - ukinitev limita - negativno stanje na računu - prehod zapuščine na dediče
Zavod ima ne glede na določbe, ki urejajo plačilni promet, prednostno pravico, da neposredno od izvajalca plačilnih storitev zahteva povrnitev preveč plačanega zneska pokojnine, ki je bila nakazana v dobro imetnika osebnega računa po njegovi smrti in do katerega umrli imetnik osebnega računa ni bil upravičen.
Okoliščina, kdaj je izvajalec plačilnih storitev izvedel za datum smrti imetnika osebnega računa, na dolžnost izvajalca plačilnih storitev ne vpliva.
Sporni znesek ni pripadal zapustnici, zato tudi ni prešel na dediče.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-1, 14/2-2, 14/3, 14/3-1, 231, 232. ZPP člen 214, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 360, 360/1.
začetek stečajnega postopka – insolventnost – nevročitev vlog – vpliv postopka poenostavljene prisilne poravnava na stečajni postopek – pravica do izjave – dolžnost sodišča do opredelitve do navedb strank – neprerekana dejstva
Sodišče dokaze izvaja le, če bi njihova izvedba pripomogla k odločitvi.
Če že sam tek glavnega postopka poenostavljene prisilne poravnave ne vpliva na tek predhodnega stečajnega postopka in na izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka, to še toliko manj velja za primer, ko je celo že izdan sklep o zavrnitvi predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo, četudi ta še ni pravnomočen.
Namen obrazložitve sodne odločbe ni, da bi se moralo sodišče izreči o prav vsaki navedbi strank postopka, temveč je pomembno le, da presodi za odločitev pomembne okoliščine.
Dolžnik je že s tem, ko je vložil predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo, priznal, da je insolventen.
Za obstoj insolventnosti zadostuje že ugotovitev trajnejše nelikvidnosti in je zato nepomembno, ali obstaja tudi položaj dolgoročne plačilne nesposobnosti.
Sodišče lahko zavrne izvedbo dokaza, če je ta nepotreben, ker je dejstvo že dokazano, nerelevanten, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazoval, ni pravno odločilno, ali ker gre za dokaz, ki je popolnoma neprimeren za ugotovitev določenega dejstva. Diskrecijsko pravico za zavrnitev dokaznega predloga ima torej sodišče prve stopnje le tedaj, ko so za njeno uporabo podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Ali takšni razlogi (nepotrebnosti, nerelevantnosti oziroma očitne neprimernosti predlaganega dokaza) obstajajo, mora biti razvidno bodisi iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi dokaznega predloga bodisi iz obrazložitve končne odločbe. Šele na ta način je stranki, katere dokazni predlog je bil zavrnjen, dana možnost, da ugotovi razloge, na katerih temelji zavrnitev dokaznega predloga in jih z morebitno vložitvijo pritožbe napade.
Sodišče sme zavrniti dokazni predlog za izvedbo glavnega dokaza, če je ta dokaz že uspel, ne velja pa nasprotno - z argumentom, da se je že prepričalo o nasprotnem. Iz pravice do kontradiktornega postopka namreč izhaja tudi zahteva po zagotovitvi enakopravnosti strank.
postopek osebnega stečaja – stroški stečajnega postopka – prejemki, izvzeti iz stečajne mase – prejemki iz naslova povrnitve stroškov prevoza na delo in malice
Iz pritožbi priložene pogodbe o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih del, ki jo je 2. 3. 2015 sklenila pritožnica z delodajalcem, je razvidno, da je pritožnica upravičena do plače v višini 790,73 EUR. Iz dopisa delodajalca z dne 12. 5. 2015 je razvidno, da skupni prejemki pritožnice ne presegajo zajamčenega zneska za pritožnico, ki ima preživninsko obveznost za tri otroke. V posledici navedenega se v dobro fiduciarnega računa upravitelja iz prejemkov pritožnice ne plačuje. To pa pomeni, da iz naslova zaposlitve pritožnica ne prispeva k stečajni masi, temveč ji ostanejo na razpolago vsi prejemki na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi. V kolikor bi sodišče ugodilo predlogu pritožnice, bi to pomenilo, da bi se stroški pritožnice, ki so povezani z njeno zaposlitvijo, pokrivali v breme splošne stečajne mase. Za to pa ni najti pravne podlage v določilih ZFPPIPP.
STEČAJNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081090
ZFPPIPP člen 58, 58-2, 58-2(2), 59, 384, 384/2, 384/2-2, 384/6, 384/6-1, 385, 389,389/2, 389/2-2, 399, 399-4, 403, 403/1, 403/1-2. ZIZ člen 101. ZPP člen 7, 212.
osebni stečaj – postopek osebnega stečaja – stranke glavnega postopka osebnega stečaja – odpust obveznosti stečajnega dolžnika – aktivna legitimacija za ugovor zoper odpust obveznosti – upnik – razlogi za ugovor proti odpustu obveznosti – ovire za odpust obveznosti – kršitev obveznosti – ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja – ustavitev postopka za odpust obveznosti – premoženje, ki spada v stečajno maso – odškodnina iz naslova smrti bližnjega – odškodnina zaradi kršitve osebnostne pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok – posebna pravila o stečajni masi – prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe
V kolikor niti sodišče niti upravitelj dolžnice nista ustrezno poučila in ji naložila izplačila konkretnih zneskov, dolžničinega ravnanja, ko je sklep sodišča spoštovala, vendar nepravilno, ni mogoče šteti kot takšno kršitev, ki bi imela za posledico ustavitev postopka odpusta obveznosti.
Namena ugovora proti odpustu obveznosti ni mogoče razlagati zgolj gramatikalno, ne da bi se pri tem upoštevalo vsaj minimalno zaščito stečajnega dolžnika in zlasti namen zakonskih določb, ki določajo ovire za odpust obveznosti. Ustavitev postopka odpusta obveznosti je najstrožja sankcija za dolžnika v postopku osebnega stečaja, zaradi česar morajo biti merila za presojo kršitev obveznosti iz 384. člena ZFPPIPP še posebej stroga.