USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – GRADBENIŠTVO
VSL0073685
ZPP člen 20, 80, 195, 199, 314, 314/1, 343, 343/4. ZGO-1 člen 66. URS člen 26. OZ člen 132, 459.
navadno sosporništvo – pravni interes za pritožbo – procesna sposobnost po smrti stranke – delna sodba – vmesna sodba – odškodninska odgovornost države – pravica do povračila škode – predpostavke odškodninske odgovornosti – obstoj škode – manjvrednost stanovanj zaradi poplav – uveljavljanje tuje škode – povrnitev škode leasingodajalcu za leasingojemalca – nesklepčnost – pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja – protipravnost pri izdaji gradbenega dovoljenja – vzročna zveza – razlaga pojma ohranitev in obnova objekta – stvarna napaka – kdaj gre za stvarne napake
Glede na samostojnost navadnih sospornikov v pravdi sme eden od sospornikov s pritožbo izpodbijati odločitev sodišča samo v tistem delu, v kolikor se nanaša na njegovo materialnopravno razmerje z nasprotno stranko. S tem, ko je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek zoper drugotoženo, ni z ničemer poseglo v procesni in materialnopravni položaj pritožnice v razmerju do tožnikov. Tožniki zoper ta del prvostopenjske sodbe niso vložili pritožbe. Ker pritožnica s svojimi procesnimi dejanji ne more vplivati na procesno razmerje tožnikov do drugotoženke, pritožnici ni mogoče priznati pritožbenega interesa za izpodbijanje sodbe o zavrnitvi tožbenega zahtevka zoper drugo toženko.
Pojma ohranitve in obnove objekta pojmovno ni mogoče razlagati drugače, kot da gre za predvidene gradbene posege v objekte na obstoječi lokaciji.
Četudi bi bilo pri izdanih gradbenih dovoljenjih kršeno dolžno ravnanje pritožnice, bi to pomenilo zgolj, da je bila investitorju omogočena izgradnja objektov, ki ne bi bili skladni s prostorskimi pogoji. Morebitna povečana poplavna ogroženost zaradi takšne pomanjkljivosti bi predstavljala lastnost objekta, ki zmanjšuje možnost njene uporabe. Te okoliščine pa so relevantne lastnosti stvari, ki so v pravnem prometu in se lahko kažejo tudi kot stvarna napaka v smislu 459. člena OZ.
Ustaljena sodna praksa protipravnost pri izdaji upravnih odločb kot podlago za odškodninsko odgovornost priznava le v primeru, če je odločitev pri izdaji upravne odločbe obremenjena s kvalificirano stopnjo napačnosti, in ne pri vsaki zmotni uporabi materialnega prava ali pri vsaki kršitvi postopka v upravnem postopku.
Tudi ob morebitni opustitvi pritožnice, ki bi z izdajo gradbenega dovoljenja dopustila gradnjo pod pogoji, ki bi za objekt predstavljali povečano poplavno tveganje, ne bi bilo mogoče utemeljiti vzročnosti med takšnim ravnanjem in premoženjskim položajem vsakokratnega lastnika objekta za škodo, ki je nastala kot posledica nastopa škodnega dogodka kot naravnega pojava. Premoženjskopravni položaj tožnikov (v smislu vrednosti premoženja, ki so ga prevzeli z nakupom nepremičnine od investitorja) je odvisen od pogodbenega razmerja tožnikov s prodajalcem, na katerega tožena stranka ni imela vpliva. Zato po prepričanju pritožbenega sodišča s tem, ko so tožniki na podlagi pogodbenega razmerja s tretjo osebo pridobili v last sporne nepremičnine, še ni vzpostavljeno njihovo razmerje s pritožnico v smislu, da bi bilo z njene strani podano jamstvo, da imajo zaradi izdanih gradbenih dovoljenj lastnosti, ki so jih pričakovali ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe s tretjo osebo. Zato ni mogoče pritrditi stališču tožnikov, da bi bila podana odškodninska odgovornost pritožnice v razmerju do vsakokratnega lastnika stvari, ker naj bi se uresničilo povečano tveganje, ki izvira iz lastnosti same stvari (stanovanja).
postopek o prekršku - kazenski postopek - prekrivanje zakonskih znakov prekrška in kaznivega dejanja - zavrnitev obdolžilnega predloga - prekinitev postopka o prekršku - začetek rednega postopka o prekršku
Ker gre za isti historični dogodek in se obdolžencu tako v postopku o prekršku, kot tudi v kazenskem postopku očita vožnja pod vplivom alkohola, ki je zakonski znak očitanega mu kaznivega dejanja, ni dvoma, da mora biti tak storilec primerno procesuiran po večji kriminalni količini. Zato je treba postopek o prekršku, če se je že začel, prekiniti, ne pa zavrniti obdolžilni predlog. Redni postopek o prekršku se je namreč začel z vložitvijo obdolžilnega predloga.
OZ člen 1012, 1019, 1019/3, 1020, 1022, 1025. ZFPPIPP člen 226.
poroštvo
Solidarni porok odgovarja upniku kot glavni dolžnik za celo obveznost in lahko upnik zahteva izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka ali pa od obeh hkrati. Porok se zaveže nasproti upniku izpolniti veljavno in zapadlo obveznost glavnega dolžnika. Njegova obveznost je akcesorna, saj sta njen nastanek in obstoj odvisna od glavne obveznosti. To pa pomeni, da zapadlost obveznosti glavnega dolžnika pomeni tudi zapadlost poroštvene obveznosti.
ZST-1 člen 11, 11/1, 12, 12/1. ZPP člen 365, 365-3.
sodna taksa – oprostitev plačila sodnih taks – delna oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju – upoštevanje podatkov po uradni dolžnosti – občutno zmanjšana sredstva za preživljanje – pritožba – podpis pritožbe – nepodpisana pritožba – oddaja vloge neposredno na sodišču
Tožnik je prejemal mesečno okoli 1.170,00 EUR. To pa je dohodek, ki ne dopušča taksne oprostitve. Ta je namreč namenjena le socialno najšibkejšim slojem prebivalstva.
nepopolna tožba – poziv na dopolnitev tožbe – procesni rok – sodne počitnice – tek roka med sodnimi počitnicami – pravni pouk – sklep o zavrženju tožbe
Če se sodne počitnice iztečejo na soboto, začne rok teči dalje že v nedeljo (16. 8.) in ne šele v ponedeljek (17. 8.).
Zakonska ureditev, ko sodišče zavrže vlogo stranke po izpeljanem postopku pozivanja, ne pomeni nedopustnega omejevanja pravice do učinkovitega sodnega varstva.
spor majhne vrednosti – nesporna dejstva – priznana dejstva – neizvedba naroka – spremenjene trditve stranke – preklic priznanja
V situacijah, ko stranka najprej prizna neko dejstvo, potem pa ga popolnoma zanika, mora stranka svoj preklic obrazložiti, to je pojasniti, zakaj je preklic upravičen in to upravičenost tudi izkazati.
PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC0004238
ZPrCp člen 8, 8/1. ZMV člen 29.
odgovornost lastnika vozila - imetnik pravice uporabe - obrnjeno dokazno breme - plačilni nalog
Obveznost obrnjenega dokaznega bremena ni zgolj na lastniku vozila, temveč tudi na imetniku pravice uporabe, vendar pa imetnik pravice uporabe vozila v smislu 8. člena ZPrCP ni vsakdo, ki je po navedbi lastnika imel vozilo (trenutno) v svoji posesti, temveč samo oseba, ki je kot imetnik pravice uporabe vpisan v prometno dovoljenje. Gre torej za osebe, ki vozilo trajno uporabljajo namesto lastnika, kadar jih lastnik uporabo prepusti na podlagi pogodbe, ali kadar je lastnik vozila otrok, mladoletnik ali polnoletna oseba brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Le v teh primerih se domneva storitve prekrška iz prvega odstavka 8. člena ZPrCP nanaša na imetnika pravice uporabe, ne pa tudi na lastnika vozila. V vseh drugih primerih pa domneva zadeva zgolj lastnika vozila, ne glede na to, ali je vozilo (bodisi začasno, bodisi trajno) zaupal v uporabo drugi osebi. Zato v konkretnem primeru za storilko nikakor ne velja obrnjeno dokazno breme.
Kadar se dejstva, ki so pomembna za uporabo dveh ali več pravnih norm, večinoma prekrivajo, gre brez dvoma za eno dejansko stanje, ki ga je mogoče subsumirati pod različne pravne norme. Ko gre za en historični dogodek in s tem za eno dejansko podlago, pa pomeni sklicevanje na drugo vrsto (odškodninske) odgovornosti samo spremembo pravne kvalifikacije zahtevka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba organizacije
Tožena stranka se je zaradi upada naročil in konkurence drugih ponudnikov odločila za ukinitev določenega področja. Pri tem delovnega mesta „komercialist II“, ki ga je zasedala tožnica, ni ukinila, ampak je zmanjšala število izvajalcev na delih, povezanih z ukinjenim področjem. Pri presoji poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bistveno, ali je bilo delo posameznega delovnega mesta v celoti ukinjeno oziroma se je prenehalo opravljati, temveč zadošča že, da delodajalec razporedi določene naloge med ostale zaposlene. Tožena stranka je določene naloge, ki jih je opravljala tožnica, prenesla na drugo delavko, ostale naloge pa so bile prenesene na tajništvo. Spremenjena organizacija dela, ki jo delodajalec izvede tako, da naloge nekega delovnega mesta razporedi med druge zaposlene, pa predstavlja utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
ZP-1 člen 68, 133, 133/2, 155, 155/1-8, 157, 157/2.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – ni razlogov o odločilnih dejstvih – odločanje sodišča – načelo materialne resnice – dokazna ocena – sprejemanje dokazne ocene – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Prekrškovni organ je tisti, ki mora glede prekrška, ki ga obdolžencu očita, v obdolžilnem predlogu predložiti oziroma predlagati dokaze, na sodišču pa je, da dokaze, ki so pomembni za pravilno odločitev, izvede. Če je sodišče ocenilo, da je potrebno zaradi popolne ugotovitve dejanskega stanja zaslišati katero od predlaganih prič, je na sodišču, da poskrbi, da se priča zaslišanja tudi udeleži. Za to ima tudi sredstva (npr., da odredi privedbo priče, ki se brez utemeljenega razloga na vabilo ne odzove – prvi odstavek 244. člena Zakona o kazenskem postopku- ZKP v zvezi s prvim odstavkom 67. člena ZP-1). Status priče v postopku, tudi če je ta policist, ni enak položaju prekrškovnega organa, ki je zaradi postopka o prekršku zoper obdolženca vložil obdolžilni predlog. Nikakršnega pooblastila namreč nima, da bi sam prisilil pričo policista, da sodeluje v sodnem postopku, pač pa ga lahko na sodišče privede le po odredbi sodišča. Očitek, da se predlagatelj ni potrudil v smeri dokazovanja obdolžencu očitanega prekrška je zato neutemeljen. V nasprotju s pravili sprejemanja dokazne ocene (133. člen ZP-1) je vnaprejšnja opredelitev sodnika glede dokazne ocene, ko je navedel, da tudi če bi vabljena priča pristopila na zaslišanje in izpovedala, bi na strani sodišča ostal razumen dvom, ki narekuje odločitev v obdolženčevo dobro.
ZDR-1 člen 6, 6/6, 83, 83/4, 86, 86/2, 89, 89/1, 89/1-1. ZDR člen 81, 81/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zdravstveno stanje - neenaka obravnava - diskriminacija
ZDR-1 v primeru individualne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne nalaga delodajalcu uporabe kriterijev, tudi če gre za odpoved enemu izmed več izvajalcev na enakih delovnih mestih. Delodajalec pa je pri izbiri (če kriteriji za izbiro niso določeni že v zanj veljavni kolektivni pogodbi) omejen z določbo četrtega odstavka 83. člena ZDR-1, ki določa, da je redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razlogov iz 6. člena tega zakona neveljavna. Po prvem odstavku 6. člena ZDR-1 je prepovedana diskriminacija delavca tudi v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec je dolžan delavcu v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi zagotavljati enako obravnavo, med drugim tudi ne glede na njegovo zdravstveno stanje. Dejanski razlog, da je tožena stranka odpovedala pogodbo o zaposlitvi ravno tožniku, pa je bil v tem, da je bil tožnik dalj časa odsoten zaradi bolniškega staleža. Zato za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku iz poslovnega razloga, ni obstajal utemeljen razlog po 1. alineji prvega odstavka 89. člena člena ZDR-1 in je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje.
sodna taksa - oprostitev plačila sodnih taks - ustavna odločba - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje - pravni standard
Ustavno sodišče RS je z odločbo št. U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015, ki velja od 21. 3. 2015, odločilo, da je prvi odstavek 11. člena ZST-1 v neskladju z Ustavo RS. Do odprave ugotovljenega neskladja sodišče stranko oprosti plačila sodnih taks v celoti, kadar je plačilo sodne takse v postopkih, za katere se uporablja ZPP, procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanj, tudi če stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev, da bi jo prejela, če bi bila tudi s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati. V navedeni ustavni odločbi je Ustavno sodišče RS kot začasno ureditev pogoja za polno oprostitev plačila sodne takse določilo pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, ki je veljal pred uveljavitvijo ZST-1B in ki ga je sodna praksa že v preteklosti napolnila tako, da je kot merilo upoštevala znesek dvakratnika (ali manj) osnovnega zneska minimalnega dohodka (analogna uporaba drugega odstavka 13. člena ZBPP). Glede na to, da tožnik prejema iz naslova pokojnine znesek 291,03 EUR neto mesečno, cenzusa (dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 538,49 EUR) ne dosega, zato je glede na premoženjsko stanje upravičen do oprostitve plačila sodnih taks v celoti.
Tožnikova partnerica ni popolnoma nezmožna za delo in ni trajno nezaposljiva oseba ter še ni dopolnila 63 let starosti. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da odrasli družinski član v tožnikovi družini ne izpolnjuje pogojev iz 49. člena ZSVarPre (da gre za trajno nezaposljivo osebo ali osebo, ki je trajno nezmožna za delo ali starejšo osebo nad 63 let) za povečanje osnovnega zneska minimalnega dohodka s ponderjem 0,73. Zato tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke ni utemeljen, saj ni podlage za priznanje varstvenega dodatka v višjem znesku.
ZDR-1 člen 88, 88/1, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2. ZDR člen 87, 87/1. ZOFVI člen 49.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - hujša kršitev delovnih obveznosti – nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Vrhovno sodišče RS je že zavzelo stališče, da „podaja odpovedi pogodbe o zaposlitvi“ ni isto kot „vročitev odpovedi“. Vročitev odpovedi v smislu prvega odstavka 88. člena ZDR-1 je odločilna za začetek njenega učinkovanja v razmerju do delavca, čas podaje odpovedi pa je pomemben za delodajalca z vidika spoštovanja zakonskega roka za podajo odpovedi, ki je prekluzivnega značaja. Odpoved je podana, ko jo je delodajalec podal (sprejel), oziroma ko jo je sestavil v pisni obliki z izkazano resno namero, naj sestavljena odpoved tudi učinkuje. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je tožena stranka podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi znotraj 30-dnevnega subjektivnega roka od zagovora tožnice, tj. na dan, ko je bila sestavljena odpoved v pisni obliki, podpisana s strani pristojne osebe in priporočeno oddana na pošto. Kot dejanje delodajalca, ki izraža njegovo resno namero, da naj sestavljena odpoved tudi dejansko učinkuje, je treba šteti priporočeno oddajo odpovedi na pošto. Stališče tožnice, da mora biti odpoved pogodbe o zaposlitvi v roku iz drugega odstavka 109. člena ZDR-1 tudi pravilno vročena delavcu, je zato napačno.
Tožnica (defektologinja) je določenega dne po licu udarila osemletnega otroka z avtistično motnjo in ob hospitaciji ravnatelja ni imela ustreznih priprav na uro, pri čemer se je vedla nesprejemljivo, ravnateljevih zahtev ni spoštovala, ga zmerjala in nanj kričala, vse v prisotnosti otrok in sodelavk. S temi ravnanji je tožnica naklepoma huje kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Zato je podan utemeljen odpovedni razlog po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Podan pa je tudi nadaljnji pogoj za zakonitost izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, določen v prvem odstavku 109. člena ZDR-1, to je, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka. Tožena stranka je zaradi same narave kršitve, dela učiteljice oziroma specialne pedagoginje - defektologinje, ki ga je tožnica opravljala, za katerega veljajo posebni strokovni standardi, izgubila zaupanje v delo tožnice. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
invalid I. kategorije - invalidska pokojnina - popolna nezmožnost za delo - invalidnost
Pri tožniku še ni mogoče ugotoviti invalidnosti in tudi ne popolne nezmožnosti za delo v smislu I. kategorije invalidnosti, kot je določena v 1. alinei 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1. Zato tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik uveljavljal odpravo upravnih aktov toženca in razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
V 34.a členu ZST-1 je določeno, da je ugovor zoper plačilni nalog dopusten, če je sodna taksa že plačana, ali če jo je sodišče napačno odmerilo. Ker ta razloga v postopku pred sodiščem prve stopnje nista bila uveljavljana, je sodišče prve stopnje ugovor zoper plačilni nalog utemeljeno zavrnilo.
ZDR člen 156, 156/1, 156/3. ZObr člen 97f, 97f/2. ZSSloV člen 53, 53/1, 53/2, 53/3.
plačilo odškodnine - neizkoriščen tedenski počitek - misija - vojska - tedenski počitek - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka
53. člen ZSSloV ne daje podlage za sklepanje, da pripadnikom SV na misijah v tujini ne pripada tedenski neprekinjeni počitek v trajanju 24 ur. Zato bi tožena stranka tožniku morala zagotoviti tak počitek. Ker tega ni storila, je tožnik upravičen do odškodnine zaradi neizrabljenih dni tedenskega počitka.
lastnost zavarovanca - sprememba podlage zavarovanja - sprememba lastnosti zavarovanca
V ZZVZZ in v Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja ni pravne podlage za spreminjanje lastnosti zavarovanca obveznega zdravstvenega zavarovanja za nazaj, kadar ima oseba že urejen status. Gre za pravno varovan status, v katerega je dopustno posegati le za naprej. Vsakršno drugačno postopanje je v nasprotju z 158. členom Ustave RS, ki zagotavlja nespremenljivost pravnomočno urejenih pravnih razmerij. Zaradi pravne varnosti je v pravnomočno urejena pravna razmerja mogoče zakonito posegati le pod pogoji, na način in po postopku, določenem v zakonu. Torej kvečjemu z izrednimi pravnimi sredstvi, kot jih ureja Zakon o splošnem upravnem postopku.
Tožnik v tožbi navaja in izkazuje, da je zemljiškoknjižni solastnik nepremičnin in na tej podlagi uveljavlja zahtevke zaradi kršitve predkupne pravice. Tudi morebitna odločitev v drugem pravdnem postopku, ki bi zanj pomenila izgubo lastninske pravice na nepremičnini, na njegovo aktivno (procesno) legitimacijo ne bi vplivala in iz tega razloga niso izpolnjeni pogoji za prekinitev postopka.