Tožnikov interes za tožbo res ne bi bil vprašljiv, če ne bi umaknil dajatvenega dela zahtevka, vendar ga je, in to zaradi izpolnitve. Pravni interes za ugotovitveno tožbo je procesna predpostavka, ki mora obstajati ves čas postopka, tudi še v trenutku zaključka glavne obravnave.
Falsa nominatio non nocet. Če se sklep imenuje sodba, še ne pomeni, da je napačen. Napačno poimenovanje sodne odločbe ni v ničemer vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0075840
ZIZ člen 17, 20a, 20a/3. OZ člen 365, 381, 1026, 1026/1.
izvršba na podlagi notarskega zapisa – obveznost poroka – poziv upniku – terjanje glavnega dolžnika – prenehanje porokove obveznosti – obrestovanje obresti – procesne obresti – načelo formalne legalitete
Upniku, ki je porokovemu pozivu sledil in glavnega dolžnika opomnil na izpolnitev zapadlih obveznosti, ni mogoče očitati, da je bil pri izterjavi dolga pasiven, posledično pa pogoj za uporabo določbe prvega odstavka 1026. člena OZ ni izpolnjen in porokova obveznost do upnika iz tega razloga ni prenehala.
S tem, ko je tožnik dopolnil tožbeni zahtevek z navedbo parcelne številke, ki v naravi predstavlja pot, ni spremenil tožbe, le bolj določno je opredelil tožbeni zahtevek. Tožnik je že v tožbi zahteval enako sodno varstvo, da se odstrani kamenje na severnem delu makadamske poti, njen potek v naravi je bil določno opredeljen in s tem tudi tožbeni zahtevek.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086143
KZ-1 člen 29, 29/1, 29/2, 70, 70/2, 70b, 324, 324/1, 324/1-1, 324/2, 324/3, 376. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 492.
neprištevnost – splošni pojem kaznivega dejanja – bit inkriminacije – izrekanje varnostnih ukrepov – obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti – nevarna vožnja v cestnem prometu
Čeprav je obdolženčeva krivda zaradi neprištevnosti izključena, je treba zaradi ugotavljanja, ali njegovo ravnanje izpolnjuje bit inkriminacije kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu, opredeliti, ali je ravnal naklepoma ali iz malomarnosti.
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/2, 272/3. ZPP člen 425, 426, 428, 428/2.
spor zaradi motenja posesti – zavarovanje nedenarne terjatve – ureditvena začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – obstoj terjatve –nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda – sila
Stranka lahko z regulacijsko začasno odredbo uspe le, kadar je takšno začasno varstvo nujno, da kasnejše sodno varstvo zaradi nastanka nenadomestljive škode oziroma hudega nasilja ne bi ostalo brez pomena.
postopek za določitev odškodnine – odškodnina po 73. členu ZDen – odplačna pridobitev premoženja – pravno nasledstvo – neobstoj ovir za vračanje v naravi – predhodno vprašanje – vezanost sodišča na upravni akt – pravnomočna odločba upravnega organa – subjektivne meje pravnomočnosti – možnost sodelovanja v upravnem postopku – pravica do izjave v postopku – kontradiktornost – pravica do udeležbe v postopku
Pravici prizadete osebe do izjave je zadoščeno, če je v postopku sodelovala kot stranka, ali če je bila o njem vsaj obveščena. Le v primeru, da bi v prej izvedenem postopku, katerega rezultat je v kasnejši pravdi prejudicialnega pomena, mogla sodelovati, je pravdno sodišče nanj vezano. Če te možnosti oziroma obveščenosti o predhodnem postopku niti sodelovanja stranke v njem ni bilo, pa mora sodišče o tem vprašanju samo odločiti v kontradiktornem postopku.
OZ člen 138, 138/1, 171, 171/1, 314, 316, 316-3, 316-4, 352, 352/1, 352/2. ZPP člen 362, 362/1.
pretep – udarec – fizični napad – izzivanje pretepa – ugotovitev izvedenca v kazenskem postopku – trditvena podlaga – pobot – pobotanje odškodninskih terjatev – primeri, ko je pobot izključen – terjatev, nastala z namerno povzročitvijo škode – odškodninska terjatev za škodo, storjeno z okvaro zdravja – nelikvidnost terjatve – pobotanje z zastarano terjatvijo – sodno pobotanje – ugovor pobota v pravdi
Ker je drugi toženec ugotovitve izvedenca dr. B. B. v kazenskem postopku in mnenje vključil v svoje trditveno gradivo, bi se sodišče prve stopnje samo ali ob pomoči izvedenca dr. A. A. o tem moralo vsebinsko izreči.
Če sta obe terjatvi nastali z namerno povzročitvijo škode, pobot ni izključen, in tudi odškodninska terjatev za škodo, storjeno z okvaro zdravja, se lahko pobota z istovrstno nasprotnikovo terjatvijo.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071090
ZIKS člen 145, 145/3, 145b, 145b/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
premoženje, zaplenjeno s kazensko sodbo – predmet zaplembe – vrnitev zaplenjenega premoženja – podlaga prehoda premoženja v državno last – oblika vrnitve zaplenjenega premoženja – vrnitev nepremičnin v naravi – vrednost nepremičnin – odškodnina v obliki obveznic RS – enovito obravnavanje zaplenjenega premoženja – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Presoja oblike vrnitve zaplenjenega premoženja in zavezancev za vrnitev (145. člen ZIKS) je odvisna od vprašanja, kaj je bilo predmet zaplembe na podlagi kazenske obsodilne sodbe. Šele, če vrnitev zaplenjenega premoženja ali njegovih posameznih delov stvarno ali pravno ni več mogoča (tretji odstavek 145. člena ZIKS), se prisodi odškodnina v obliki delnic, s katerimi razpolaga RS (četrti odstavek 145.b člena ZIKS).
OZ člen 507, 513. SPZ člen 66, 66/3. ZPNačrt člen 2, 2/1, 2/1-24, 105, 105/1. ZUN člen 46, 46/2.
predkupna pravica solastnika - obveznosti predkupnega zavezanca - prodaja stavbnih in kmetijskih zemljišč - kršitev predkupne pravice - razveljavitev prodajne pogodbe - hkratno uveljavljanje predkupne pravice več solastnikov - obseg predkupnega upravičenja posameznega solastnika
Solastnik je upravičen uveljavljati predkupno pravico do celote predmeta prodaje, če samo on uveljavlja predkupno pravico, ali če tisti, ki jo uveljavlja hkrati z njim, ni solastnik in s tem predkupni upravičenec.
DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071075
OZ člen 190, 190/1, 328, 328/1. ZZZDR člen 59, 59/1. ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 285, 356.
vlaganje v nepremičnino tretjega – povrnitev vlaganj – obligacijski zahtevek – neupravičena pridobitev – obogatitveni princip – aktivna legitimacija – kolektivna terjatev – ugovor skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju – zakonska domneva o enakih deležih zakoncev – predhodno vprašanje – subjektivna sprememba tožbe na pasivni strani – prenehanje obveznosti zaradi združitve – procesno pobotanje – priznana dejstva – materialno procesno vodstvo
Zatrjevana tožnikova vlaganja nimajo stvarnopravnih posledic. Takratna lastnika nepremičnin, toženec in prvotna toženka (starša sedanje toženke), sta sicer dovolila gradnjo in pri njej tudi sama sodelovala, vendar tožnik ni dokazal, da sta soglašala s tem, da bo po končani gradnji lastninska pravica na nepremičninah pripadla njemu.
ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/5, 36. ZPP člen 92, 94, 94/1, 94/2, 95, 95/1, 137, 137/1, 142, 142/1.
predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - vročanje - pooblastilo - obseg pooblastila - več pooblaščencev - plačilni nalog - neposredna vročitev - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv razlog
Omejitev v pooblastilu, da se to ne nanaša na pravico do sprejemanja in osebne vročitve sodnih pisanj, ki se nanašajo na pozive k plačilu sodnih taks ter drugih taksnih opominov, v odnosu do sodišča zaradi določbe 137. člena ZPP ni pravno veljavna.
ZFPPIPP člen 61, 61/4, 63, 63/1, 65, 65/1, 69, 69/2, 69/3, 70, 303, 303/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek osebnega stečaja – sklep o preizkusu terjatev – končni seznam preizkušenih terjatev – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Končni seznam preizkušenih terjatev je glede prerekanja terjatev pomanjkljiv, vsebinsko pa tudi sam sabo v nasprotju glede navedb o upnikovih priznanih terjatvah in delno prerekanih terjatvah in o tem kdo mora vložiti zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja upnikove prerekane terjatve, zato ga ni mogoče preizkusiti.
Priznanje pravne veljavnosti oporoke je po svoji pravni naravi enostranska izjava zakonitega dediča, da priznava obstoj dejstev, zaradi katerih je oporoka veljavna oziroma neobstoj dejstev, zaradi katerih bi bila oporoka lahko neveljavna. Priznanje pravne veljavnosti oporoke in preklic takega priznanja se zato obravnava enako kot sodno priznanje dejstev, zato lahko zakoniti dedič tako enostransko izjavo prekliče do konca zapuščinske obravnave oziroma najkasneje v pritožbi, če zve za dejstva, ki kažejo, da oporoka ne bi bila veljavna.
denarna kazen - rok za plačilo denarne kazni - plačilo v obrokih - zamuda s plačilom obrokov
Zadnji stavek petega odstavka 47. člena KZ-1 je interpretirati tako, kot to v zaključkih izpodbijanega sklepa tolmači sodišče prve stopnje, in ne tako, kot ga interpretira pritožnica. Do zamude plačila obroka ne pride samo v primeru, da mesečnega nakazila sploh ni, temveč je zavezanec v zamudi tudi tedaj, ko enkrat ali večkrat ne plača zneska, ki ne dosega višine obroka, določenega v sodbi. V nasprotnem primeru bi zadoščalo, da bi mesečno nakazal kakršen koli znesek, pa bi s tem že izpolnil svojo obveznost. Takšna razlaga je nesprejemljiva, saj je cilj takšne vrste sankcije poplačilo celotnega zneska v določenem roku in ne le golo plačevanje. Zatorej je šteti, da gre za zamudo tako v primeru, ko zneski niso plačani v celoti, kot tudi, ko niso plačani v rednih obrokih.
ZD člen 33, 142, 213, 213/1. ZZZDR člen 51, 51/2, 59.
zapuščinski postopek – napotitev na pravdo – izločitveni zahtevek – skupno premoženje – odgovornost dediča za zapustnikove dolgove – zapustnikovi dolgovi – sklep o dedovanju – obvezne sestavine sklepa o dedovanju
Pritožnica je v zapuščinskem postopku trdila, da v zapuščino sodi le polovični delež na osebnem vozilu, ker gre za premoženje, pridobljeno v času trajanja izvenzakonske skupnosti. Prvo sodišče je njen izločitveni zahtevek zmotno presojalo po določbi 33. člena ZD, ki ureja izločitev gospodinjskih predmetov. Zato je njen izločitveni zahtevek tudi nepravilno zavrnilo, ker je ocenilo, da gre za predmet večje vrednosti, katerega izločitev na podlagi citirane določbe ni dopustna. Takšno stališče pa je materialnopravno zmotno, saj bi moralo pritožničin izločitveni zahtevek presojati na podlagi določb ZZZDR.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0075831
ZIZ člen 20a, 20a/3, 20a/5, 21. ZPotK člen 13. ZPotK-1 člen 15.
notarski zapis – predčasna zapadlost terjatve – potrošniški kredit – potrošniška kreditna pogodba – dokazovanje predčasne zapadlosti terjatve – dodatni rok za izpolnitev zapadlih obveznosti – vročanje opomina dolžniku
V primeru potrošniške kreditne pogodbe upnik šele z opominom in potekom dodatnega roka za plačilo zapadlih obveznosti pridobi odpoklicno pravico, ki jo nato lahko uresniči z odstopom od pogodbe (katerega pravna posledica je predčasna zapadlost terjatve), zato zgolj izkazana vročitev izjave o odstopu od pogodbe za izkaz zapadlosti ne zadošča, temveč mora upnik izkazati tudi, da je dolžnika pred tem ustrezno opomnil na izpolnitev zapadlih obveznosti in mu za to omogočil dogovorjeni rok.
Pravila, ki se v izvršilnem postopku uporabljajo za izkazovanje vročitve pisne izjave upnika o predčasni zapadlosti terjatve, se uporabljajo tudi za izkazovanje pravnih učinkov drugih izjav strank, ki so predpostavka nastanka odstopnega upravičenja (in s tem predčasne zapadlosti terjatve).
zapuščinski postopek – ugotavljanje obsega zapuščine – razpolaganje zapustnika za časa življenja – pogodba o dosmrtnem preživljanju – smrt preživljanca – pogoj za vknjižbo lastninske pravice na preživljalca – pritiklina
Preživljalec pridobi preživljančevo premoženje na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju s smrtjo preživljanca. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je pri ugotavljanju obsega zapuščine upoštevalo predloženo Pogodbo o dosmrtnem preživljanju.
ZPP člen 80, 81, 81/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZZZDR člen 182, 185, 211, 212.
pravdna sposobnost – skrbnik za poseben primer – psihiatrični intervju – pravica do izjave – izvedensko mnenje – uvedba postopka za odvzem poslovne sposobnosti – sposobnost razumevanja – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zaključka pravdne nesposobnosti tožnice ni mogoče graditi le na izvedenskem mnenju sodne izvedenke psihiatrinje, ki mu tožnica nasprotuje, in ki temelji le na pregledani medicinski dokumentaciji. Tožnici je bila odvzeta možnost, da bi bila „slišana“.
dogovor o višini odvetniške nagrade – pravdna sposobnost – poslovna sposobnost – načelo koncentracije in hitrosti postopka – skrbnost pri zbiranju procesnega gradiva – skrbnost pri uresničevanju procesnih pravic – navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbenem postopku – nedovoljena pritožbena novota
Načelo koncentracije in hitrosti postopka je mogoče uresničiti le v primeru, če tudi stranki (ne samo sodišče) svoje pravice uresničujeta skrbno in pošteno. Skrbnost pri zbiranju procesnega gradiva (za zbiranje procesnega gradiva sta zadolženi stranki) strankama nalaga, da že v postopku pred sodiščem prve stopnje preverita okoliščine sklepanja pogodbe, ki je predmet obravnave v pravdnem postopku.