IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071090
ZIKS člen 145, 145/3, 145b, 145b/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
premoženje, zaplenjeno s kazensko sodbo – predmet zaplembe – vrnitev zaplenjenega premoženja – podlaga prehoda premoženja v državno last – oblika vrnitve zaplenjenega premoženja – vrnitev nepremičnin v naravi – vrednost nepremičnin – odškodnina v obliki obveznic RS – enovito obravnavanje zaplenjenega premoženja – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Presoja oblike vrnitve zaplenjenega premoženja in zavezancev za vrnitev (145. člen ZIKS) je odvisna od vprašanja, kaj je bilo predmet zaplembe na podlagi kazenske obsodilne sodbe. Šele, če vrnitev zaplenjenega premoženja ali njegovih posameznih delov stvarno ali pravno ni več mogoča (tretji odstavek 145. člena ZIKS), se prisodi odškodnina v obliki delnic, s katerimi razpolaga RS (četrti odstavek 145.b člena ZIKS).
negatorna tožba – vznemirjanje lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožena stranka brez dovoljenja posegla v nepremičnine tožeče stranke z zgraditvijo nadstreška, položitvijo tlakovcev ter z dograditvijo dela nakladalne rampe. Ob takih posegih tožene stranke je dokazno breme, da je imela soglasje za take posege, na toženi stranki. Tožena stranka tega dokaznega bremena ni zmogla, saj ustnega soglasja takratnega direktorja tožeče stranke ni dokazala, tako da je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno odločilo, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda naroka - vročanje - skrbnost pregledovanja predalčnika - neupoštevna pritožbena novota
Tožnik pri pregledovanju poštnega nabiralnika ni ravnal dovolj skrbno, številne reklame, ki so mu bile vročene prav tako v poštni nabiralnik, tudi po oceni sodišča druge stopnje niso bile opravičljiv vzrok, da bi tožnik spregledal najprej v poštnem nabiralniku puščeno obvestilo o sodni pošiljki, nato pa še samo sodno pošiljko.
Iz zapisnika zadnjega naroka za glavno obravnavo izhaja, da je prvotoženkina pooblaščenka, pooblastilo za zastopanje v tej pravdi pa ji je podpisal tudi drugotoženec, opozorila, da ima drugotoženec za nastopanje v pravnem prometu skrbnika in da ni sposoben sam nastopati v tem postopku. Tudi iz sklepa o dedovanju, izdanega v zapuščinskem postopku po prvotno toženem drugotoženčevem očetu, izhaja, da je drugotoženca v tistem postopku zastopala skrbnica za poseben primer. Ti podatki vzbujajo dvom o obstoju drugotoženčeve pravdne sposobnosti in posledično o veljavnosti pooblastila, danega odvetnikoma za zastopanje v tej pravdi. Glede na to je podana bistvena kršitev določb postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kar narekuje razveljavitev sodbe v delu, ki se nanaša na drugotoženca.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – premoženjsko stanje stranke – pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje – so lastništvo nepremičnin – zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse – odlog plačila sodne takse – pravica do sodnega varstva – nesorazmeren poseg v pravico do sodnega varstva
S prisilo tožnika, da bodisi proda katero od solastnih nepremičnin v roku 15 dni (in si s tem zagotovi, da bo sodišče njegovo tožbo sploh vzelo v obravnavo) bodisi razveže vezano vlogo, ki mu nudi edino sredstvo za preživljanje, bi bilo nesorazmerno poseženo v tožnikovo ustavno zagotovljeno pravico do dostopa do sodišča, zato je na mestu odlog plačila sodne takse.
S tem, ko je tožnik dopolnil tožbeni zahtevek z navedbo parcelne številke, ki v naravi predstavlja pot, ni spremenil tožbe, le bolj določno je opredelil tožbeni zahtevek. Tožnik je že v tožbi zahteval enako sodno varstvo, da se odstrani kamenje na severnem delu makadamske poti, njen potek v naravi je bil določno opredeljen in s tem tudi tožbeni zahtevek.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM0022744
SZ-1 člen 103, 103/3, 112, 112/3, 112/4. ZFPPIPP člen 386, 386/1. ZPP člen 77, 77/2.
najemna pogodba - odpoved - osebni stečaj najemnika
Toženec je fizična oseba, kar pomeni, da z uvedbo osebnega stečaja ni prenehal obstajati. Še vedno je procesno sposoben, njegova poslovna sposobnost je iz razloga, ker je v osebnem stečaju zgolj omejena.
Tožnikov interes za tožbo res ne bi bil vprašljiv, če ne bi umaknil dajatvenega dela zahtevka, vendar ga je, in to zaradi izpolnitve. Pravni interes za ugotovitveno tožbo je procesna predpostavka, ki mora obstajati ves čas postopka, tudi še v trenutku zaključka glavne obravnave.
Falsa nominatio non nocet. Če se sklep imenuje sodba, še ne pomeni, da je napačen. Napačno poimenovanje sodne odločbe ni v ničemer vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve.
uveljavljanje predkupne pravice – obvestilo predkupnega upravičenca o javni dražbi
Pritožnica ni zatrjevala niti dokazala, da ima predkupno pravico na zatrjevanih nepremičninah vpisano v zemljiško knjigo.
Na podlagi priložene pogodbe ni pridobila take predkupne pravice, ki stečajnega upravitelja zavezuje bodisi k obveščanju predkupnega upravičenca o dražbi, bodisi k spoštovanju določil o vodenju javne dražbe, na kateri poleg dražiteljev sodeluje tudi predkupni upravičenec.
trditveno in dokazno breme – listine – predložitev listin
Prvo sodišče ni bilo dolžno opravljati poizvedb pri B. d. o. o., saj tožena stranka ni izkazala, da sama ni mogla predložiti te listine, ki naj bi dokazovala plačilo 5.000,00 EUR. Po naravi stvari je dokaz o plačilu na bančni račun gospodarske družbe listina o izvršenem plačilnem prometu. Če tožena stranka trdi, da naj bi bilo izvršeno nakazilo 5.000,00 EUR, bi o tem prometu nujno obstajala listina, ki bi jo morala sama predložiti sodišču.
spor zaradi motenja posesti – sodno varstvo posesti – obseg sodnega varstva –prepovedni zahtevek – restitucijski zahtevek – motilno ravnanje – zadnje stanje posesti – pasivna legitimacija
Tožena stranka zasipavanja ne izvaja več, zato ji ni mogoče naložiti, naj preneha z ravnanjem, ki ga več ne izvaja.
Pasivna legitimacija tožene stranke glede restitucijskega zahtevka ni podana. Ne more namreč vzpostaviti prejšnjega stanja, saj je zaključila z deli in nima več dostopa do zemljišč. Tožnika bi zato morala tožiti investitorja gradnje oziroma tistega, ki ima zemljišče v posesti.
ZPP člen 180, 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 62, 62/2.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – nepopolna tožba – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ugovor – pravdni postopek – popolnost tožbe – poziv k dopolnitvi tožbenih navedb – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zakonskih pogojev za zavrženje tožbe ni bilo. Z nadaljevanjem postopka v pravdi postane celotno procesno gradivo izvršilnega spisa procesno gradivo pravdnega spisa. Zato mora pravdno sodišče upoštevati in vsebinsko obravnavati tudi trditveno in dokazno podlago strank, ki sta jo podali že v okviru izvršilnega postopka, ne glede na to, ali jih v nadaljnjem postopku še enkrat in v celoti ponovita ali ne.
Ker je v postopku za odpoved najemne pogodbe, ki je bila sklenjena za nedoločen čas, sodišče prve stopnje temu ugodilo in je že med pravdo najemna pogodba prenehala, tožena stranka pa je ugovarjala izpraznitvi z novim dogovorom med pravdnima strankama, je treba ugotoviti, kaj je bilo dogovorjeno. Če ni prišlo do novacije oziroma do drugačnega dogovora v zvezi z najemno pogodbo, ni mogoče le delno ugoditi izpraznitvenemu zahtevku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0071048
ZVEtL člen 30. ZPP člen 76, 76/3.
določitev pripadajočega zemljišča k več stavbam – skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov – pomanjkanje pravdne sposobnosti – podelitev sposobnosti biti stranka etažnim lastnikom v konkretnem postopku – pogoji za sposobnost biti stranka – povezanost udeležencev – obstoj premoženja – trdnost in organiziranost skupnosti
Skupnost etažnih lastnikov predstavlja relativno trajno dejansko skupnost, ki temelji na stvarnopravnih temeljih in je njene člane vedno mogoče identificirati glede na trenutna lastniška razmerja na delu stavbe. Sodna praksa je skupnostim etažnih lastnikov sodna praksa že večkrat podelila lastnost stranke v postopku in zgolj nepravdna narava konkretnega postopka ne predstavlja okoliščine, ki bi terjala drugačno obravnavanje.
ZASP člen 146, 146/1, 146/1-5, 146/1-6, 153, 157, 157/6, 157/7. ZDDV-1 člen 3.
sorodne pravice - nadomestilo za uporabo fonogramov - skupni sporazum o višini nadomestil - tarifa - dejavnost kolektivnih organizacij - stroški poslovanja - neupravičena pridobitev - plačilo DDV
Transakcije, ki so posledica izpolnitve neposlovnih obveznosti, niso predmet obdavčitve po ZDDV-1. Ker vtoževani oziroma prisojeni znesek za uporabo fonogramov ne more biti predmet obdavčitve z DDV, tudi tožeča stranka ni upravičena toženki v tem oziru ničesar „zaračunati.“
OZ člen 13, 28, 336, 336/1, 349, 349/1, 349/2, 619, 633, 633/1, 641, 642, 642/3.
podjemna pogodba – gospodarske pogodbe – zastaranje terjatev iz gospodarskih pogodb – splošni zastaralni rok – kdaj začne zastaranje teči – izdelava orodja – pridobitev pravice terjati izpolnitev – prevzem opravljenega posla – domneva prevzema – opustitev sodelovalne dolžnosti
Pritožnica ne more uspešno uveljaviti razlage, da za vse gospodarske pogodbe (ki v smislu 349. člena OZ namreč pomeni le, da so jo med seboj sklenili gospodarski subjekti – 13. člen OZ) zastaranje teče „od dobave blaga oziroma izvršitve dela“. To ne ustreza niti sami dikciji zakona, po kateri zastaranje teče za vsako dobavo blaga, opravljeno delo ali storitev.
349. člen OZ ureja zastaranje terjatev iz gospodarskih pogodb. Namen 349. člena je določiti splošni zastaralni rok za terjatve iz gospodarskih pogodb. Glede preostalega pa veljajo splošna pravila o zastaranju (kdaj začne zastaranje teči, nastop zastaranja ...).
Gospodarska pogodba, sklenjena med pravdnima strankama, je po svoji naravi podjemna. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi zato pravilno izpostavilo, da za pridobitev pravice do plačila in posledično začetek teka zastaranja ni pomemben čas izdelave naročenega orodja, temveč nadaljnje pravno dejstvo prevzema opravljenega posla.
Če naročnik svoje dolžnosti prevzema in pregleda izvršenega posla brez utemeljenega razloga ne izpolni ali se morebiti prevzemu in pregledu izvršenih del celo izmika, podjemnik pridobi pravico terjati izpolnitev obveznosti, ko nastopi domneva prevzema.
Ustni dogovor o izdelavi orodja (tj. dogovor, po katerem se podjemnik zaveže opraviti določen posel, naročnik pa da mu bo zato plačal) ima naravo podjemne pogodbe.
denarna kazen - rok za plačilo denarne kazni - plačilo v obrokih - zamuda s plačilom obrokov
Zadnji stavek petega odstavka 47. člena KZ-1 je interpretirati tako, kot to v zaključkih izpodbijanega sklepa tolmači sodišče prve stopnje, in ne tako, kot ga interpretira pritožnica. Do zamude plačila obroka ne pride samo v primeru, da mesečnega nakazila sploh ni, temveč je zavezanec v zamudi tudi tedaj, ko enkrat ali večkrat ne plača zneska, ki ne dosega višine obroka, določenega v sodbi. V nasprotnem primeru bi zadoščalo, da bi mesečno nakazal kakršen koli znesek, pa bi s tem že izpolnil svojo obveznost. Takšna razlaga je nesprejemljiva, saj je cilj takšne vrste sankcije poplačilo celotnega zneska v določenem roku in ne le golo plačevanje. Zatorej je šteti, da gre za zamudo tako v primeru, ko zneski niso plačani v celoti, kot tudi, ko niso plačani v rednih obrokih.