OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083261
ZVKSES člen 20, 20/3, 20/5. ZPP člen 185.
prodajna pogodba – varstvo kupcev stanovanj – stvarne napake – odprava napak in drugi jamčevalni zahtevki – znižanje kupnine – zadržanje dela kupnine – sprememba tožbe
Toženec je na podlagi tretjega odstavka 20. člena ZVKSES lahko zadržal plačilo dela kupnine, dokler ni bila dokončno ugotovljena višina stroškov potrebnih za odpravo napak oziroma dokler se stranke ne bi dogovorile za višino znižanja kupnine zaradi neodpravljenih napak. V obravnavani zadevi je sodišče z izvedencem ugotovilo vrednost neodpravljenih napak. Te napake so bile ocenjene na manj kot je znašala zadržana kupnina, zato je toženec razliko dolžan tožeči stranki povrniti.
ZPP člen 80, 81, 81/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZZZDR člen 182, 185, 211, 212.
pravdna sposobnost – skrbnik za poseben primer – psihiatrični intervju – pravica do izjave – izvedensko mnenje – uvedba postopka za odvzem poslovne sposobnosti – sposobnost razumevanja – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zaključka pravdne nesposobnosti tožnice ni mogoče graditi le na izvedenskem mnenju sodne izvedenke psihiatrinje, ki mu tožnica nasprotuje, in ki temelji le na pregledani medicinski dokumentaciji. Tožnici je bila odvzeta možnost, da bi bila „slišana“.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023376
KZ-1 člen 20, 20/1, 251, 251/1. ZKP člen 379, 445, 445/1.
posredno storilstvo – kazenska dejavnost – obstoj kaznivega dejanja – ponarejanje listin – opis kaznivega dejanja – posredni storilec – postopek s pritožbo – obravnava pred sodiščem druge stopnje
Posredno storilstvo je ena izmed oblik storilstva, ki pa ima določene specifične lastnosti. Zanj je značilno, da storilec kaznivega dejanja iz ozadja vodi dejavnost drugega, tisti, ki neposredno izvršuje kaznivo dejanje, pa je le njegova podaljšana roka. Eden od primerov posrednega storilstva predstavlja po stališču pravne teorije tudi situacija, ko neposredni storilec ravna brez krivde ali z zmanjšano krivdo. Obdolženkino ravnanje je sodišče prve stopnje zato pravilno opredelilo kot (posredno) storitev kaznivega dejanja po prvem odstavku 251. člena KZ-1, pri čemer je bila njena mama na podlagi dogovora z obdolženo, kar je slednja tudi potrdila v zagovoru, dejansko le „sredstvo“ za dosego cilja, to je uveljavitve pravic iz zdravstvenega zavarovanja za obdolženo. Bistveno za posredno storilstvo namreč je, da je storilec tisti, ki ima oblast nad dejanjem. To pa je, upoštevaje vse navedeno, tudi po presoji pritožbenega sodišča imela obdolžena, pri tem pa je njena mama le neposredno izvršila njeno voljo. Opisano izkazuje, da je obdolžena vodila drugega, to je mamo, k ravnanju, ki ga je obdolžena dejansko štela za svojega.
ZFPPIPP člen 378, 378/1, 383, 383/4, 396, 398, 399, 399-1, 400, 400/2, 400/5, 408. KZ člen 311, 311/3. KZ-1 člen 308.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – pravni interes za vodenje postopka – ni stečajne mase – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države – zavrženje predloga – nov predlog
Kaznivo dejanje Prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države po tretjem odstavku 311. člena KZ RS je kaznivo dejanje proti premoženju.
Dolžnik nima pravnega interesa za vodenje stečajnega postopka, saj odpusta obveznosti ne bo dosegel, upniki pa ne bodo poplačani, ker ni stečajne mase.
Posledično je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo predlog za odpust obveznosti. S tem je dolžniku odprlo možnost, da ponovno predlaga začetek stečajnega postopka in odpust obveznosti, ko bodo izpolnjeni pogoji, da se obsodba izbriše iz kazenske evidence.
dedovanje – vračunanje daril v dedni delež – pomoč pri gradnji hiše – skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje – dokazovanje – zapisnik iz drugega postopka
Sodišče prve stopnje je glede vprašanja, ali so bila darila pokojnih staršev prve toženke (oziroma zapustnika) dana samo njej ali obema zakoncema, pravilno izhajalo iz ustaljene sodne prakse, po kateri se pri ustvarjanju skupnega premoženja zakoncev pomoč oziroma darila sorodnikov in prijateljev šteje kot prispevek dan obema zakoncema po enakih deležih, vse dokler zainteresirani ne dokaže, da je bilo darilo v času daritve namenjeno le obdarjencu.
predlog za delitev skupnega premoženja – predpostavke za delitev skupnega premoženja – obstoj skupnega premoženja – neodpravljiva nesklepčnost predloga – nepremičnina, ki ni v lasti strank – prepoved reformatio in peus
Predlog za delitev nepremičnine, ki ni v (so)lasti strank nepravdnega postopka, je neodpravljivo nesklepčen.
dogovor o višini odvetniške nagrade – pravdna sposobnost – poslovna sposobnost – načelo koncentracije in hitrosti postopka – skrbnost pri zbiranju procesnega gradiva – skrbnost pri uresničevanju procesnih pravic – navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbenem postopku – nedovoljena pritožbena novota
Načelo koncentracije in hitrosti postopka je mogoče uresničiti le v primeru, če tudi stranki (ne samo sodišče) svoje pravice uresničujeta skrbno in pošteno. Skrbnost pri zbiranju procesnega gradiva (za zbiranje procesnega gradiva sta zadolženi stranki) strankama nalaga, da že v postopku pred sodiščem prve stopnje preverita okoliščine sklepanja pogodbe, ki je predmet obravnave v pravdnem postopku.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0082082
URS člen 22. ZASP člen 146, 146/1, 147, 149, 149/1, 149/1-3, 151, 151/2, 151/3, 168, 168/3, 168/4, 176, 182. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
dejavnost kolektivnih organizacij – kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – obvezno kolektivno upravljanje avtorskih pravic – javna priobčitev neodrskih glasbenih del – male pravice – uporaba avtorskih glasbenih del – plačilo avtorskega honorarja – odpoved materialnim avtorskim pravicam – avtorskopravno nevarovana dela – avtorska dela v prosti uporabi – dokazno breme – razmerja s tujimi elementi – priobčitev javnosti po satelitu – civilna kazen – kršitev načela kontradiktornosti – enako varstvo pravic
Prvostopenjsko sodišče je sicer pravilno ugotovilo, da se avtor lahko odpove uveljavljanju materialne avtorske pravice ter da je dokazno breme glede tega naloženo toženi stranki – uporabniku glasbe. Vendar ima pritožba tožene stranke prav, ko navaja, da je za obsežne in vsestranske trditve, da je predvajala v svojih poslovnih prostorih le avtorsko nevarovano glasbo, ponudila številne in resne dokaze, glede katerih pa se sodba sploh ni opredelila ali pa jih zavrnila z neustreznimi in deloma kontradiktornimi razlogi.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - delna oprostitev plačila sodne takse - trditvena podlaga v zvezi z delno oprostitvijo - izjava o premoženjskem stanju - podatki o dohodkovnem stanju direktorja - vpliv na taksno obveznost
Podatki o prejemanju pokojnine, lastništvu stanovanja ali stanovanjske hiše ipd. na taksno obveznost nimajo vpliva, saj je taksni zavezanec tožeča stranka (ki je pravna oseba), ne pa njen direktor.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – zmanjšanje življenjske aktivnosti – poškodba zapestja
Glede na ugotovljeno dejansko stanje, ko je tožnik ob poškodbi utrpel kratkotrajni intenzivni primarni strah, utemeljeno pa je trpel tudi strah za uspeh zdravljenja, ki ni potekalo v skladu s predvidevanji, ko mavec ni zadostoval in je bilo treba kostne odlomke v ponovni operaciji naravnati in učvrstiti z os materialom, pri čemer je tožnik fizični delavec in eksistenčno odvisen od normalne uporabe obeh rok, tako da je sodišče ugotovilo, da se je intenzivno bal za uspeh zdravljenja, je primerna odškodnina iz naslova strahu v višini 1.500,00 EUR.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost - neznatna škoda
Način, kako je toženka do denarja, ki ga sedaj vtožuje tožeča stranka prišla, ni pravno odločilno dejstvo pri ugotavljanju obstoja nevarnosti iz drugega odstavka 270. člena ZIZ, temveč kaže zgolj na verjetnost obstoja terjatve.
sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba dolžnika/predlagatelja - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - stranka predhodnega postopka
Stranka predhodnega postopka je tudi predlagatelj postopka (v konkretnem primeru dolžnik oziroma zanj njegov zakoniti zastopnik - direktor oziroma poslovodja), zato je tudi upravičen vložiti pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka.
ZZZDR člen 10b, 211. ZFPPIPP člen 55, 55-2, 123a, 123a/4, 126, 126/1, 234, 235, 235/1, 235/3, 239, 239/2, 239/5, 383, 383/1, 383/2, 383/3, 383/4, 383/5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10.
postopek osebnega stečaja - predlog za začetek postopka osebnega stečaja - predlog upnika - interes dolžnika, da predlogu nasprotuje - pritožba - skrbnik za poseben primer - pritožba pooblaščenca - pravočasen ugovor zoper predlog - narok za začetek stečajnega postopka - sodelovanje v kontradiktornem postopku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če dolžnik ne vloži sam predloga za začetek postopka osebnega stečaja, je v primeru, če predlaga stečaj njegov upnik, praviloma interes dolžnika, da predlogu nasprotuje. V tem smislu je tudi pritožba, ki jo je za dolžnika vložil skrbnik za poseben primer, dovoljena.
Sodišče prve stopnje bi moralo po izdaji sklepa o nadaljevanju postopka pretehtati, ali je v korist ali v škodo dolžnika, da je zoper predlog za začetek postopka osebnega stečaja že vložil pravočasen ugovor, česar ni storilo oziroma tega v razlogih sklepa ni obrazložilo. Dejstvo pa je, da je dolžniku v korist, če predlogu pravočasno ugovarja, ker si s tem zagotovi sodelovanje v kontradiktornem postopku in s tem možnost, da je slišan. Sicer pa mora sodišče o vsaki vlogi stranke odločiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071084
ZOR člen 210, 213. OZ člen 190. ZZZDR člen 59, 59/2. ZPP člen 319, 319/3.
vlaganje v nepremičnino tretjega – povrnitev vlaganj – obligacijski zahtevek – neupravičena pridobitev – obogatitveni princip – ugovor zastaranja – prehod koristi od vlaganj – izselitev iz stanovanja – obseg skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju – predhodno vprašanje – procesno pobotanje – korist od brezplačne souporabe nepremičnine – sklepčnost pobotnega ugovora – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Tožnikov zahtevek je obogatitvene narave. Iz naslova vlaganj v nepremičnino tožencev uveljavlja plačilo za povečanje vrednosti njihove nepremičnine. Pravilna uporaba 210. člena ZOR narekuje, da je treba v primeru, ko je oseba, ki je vlagala v tujo nepremičnino, imela tudi koristi od te nepremičnine (v obravnavani zadevi njena brezplačna souporaba za bivanje), vrednost te koristi odšteti od povečane vrednosti nepremičnine zaradi izvršenih vlaganj. V obsegu te dosežene koristi namreč ni mogoče govoriti o prikrajšanju, kar pomeni, da je tožnikov verzijski zahtevek lahko utemeljen le v delu, v katerem povečanje vrednosti nepremičnine zaradi tožnikovih vlaganj presega njegovo korist od souporabe te nepremičnine.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - pravna oseba - vročanje pravni osebi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pooblaščenec za sprejemanje pisanj
Pravnim osebam se vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem ali delavcu, ki je v pisarni oziroma poslovnem prostoru ali sedežu. Iz povratnice v spisu izhaja, da je na vročilnici podpis C., ni pa navedeno, kdo je podpisal povratnico in v kakšnem svojstvu. Glede na navedeno bo potrebno preveriti trditve tožene stranke, da je bila tožba vročena C. C, ki ni bila pooblaščena za sprejem sodnih pisanj tožene stranke in v zvezi s tem izvesti dokaze, ki jih predlaga tožena stranka,
stroški postopka – priznanje terjatve v stečajnem postopku – pripoznava tožbenega zahtevka – zavrženje tožbe – povrnitev pravdnih stroškov – uspeh v postopku
Ravnanje stečajnega upravitelja v stečajnem postopku, ki prizna terjatev, hkrati pa terjatve ne prereka nihče od upnikov, ima enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku in je zato gledano celovito oba postopka, treba šteti, da je tožeča stranka preko priznanja terjatve v stečajnem postopku z zahtevkom zoper toženko v tej pravdi uspela.
predlog za nadaljevanje izvršbe z novim upnikom – sprememba upnika – sklep o prenosu terjatve – odlog izvršbe na predlog tretjega – preuranjenost odločitve
Tretji v pritožbi utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da je tretji v vlogi z dne 15. 5. 2015, v kateri je navedel, da je na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Radovljici z dne 15. 4. 2015 o prenosu terjatve, ki jo ima dolžnik (v predmetnem postopku upnik) do svojega dolžnika D. D. na tretjega, izterjavo katere uveljavlja upnik v predmetnem izvršilnem postopku, dobil pravico od dolžnika zahtevati plačilo zneska, navedenega v sklepu o prenosu, ter s tem stopil v položaj upnika, po vsebini podal predlog za spremembo upnika po tretjem odstavku 24. člena ZIZ.
DEDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071066
ZD člen 28, 28/1, 28/5. ZZZDR člen 12. ZPP člen 185, 185/7.
ugotovitev obstoja terjatve do zapuščine – prikrajšanje nujnega deleža – darilo v zadnjem letu pred zapustnikovo smrtjo – oporočno razpolaganje – obračunska vrednost zapuščine – vrednost daril – nedovoljeno razpolaganje z deležem na skupnem premoženju – nepremičnina kot skupno premoženje – obstoj zunajzakonske skupnosti – pravni interes za ugotovitveno tožbo – sklepčnost tožbe – sprememba tožba – sklep o dovolitvi spremembe tožbe
Pred ugotavljanjem, ali in za koliko je tožničin nujni delež prikrajšan, je treba vrednost nujnega deleža najprej izračunati, podlaga za izračun pa je obračunska vrednost zapuščine (prvi odstavek 28. člena ZD). V skladu s petim odstavkom istega člena je treba dodati tudi vrednost daril, ki jih je zapustnik v zadnjem letu svojega življenja dal drugim osebam, ki niso zakoniti dediči, razen običajnih manjših daril. V konkretnem primeru je pravno pomembno tudi, da je tožnica hkrati trdila, da je zapustnik s tem, ko je podaril kupnino za nepremičnino in prodal osebno vozilo, nedovoljeno razpolagal z njenim deležem na skupnem premoženju, kar je bilo med strankama sporno. Tožnici v takih okoliščinah ni mogoče odreči interesa za ugotovitev višine njene terjatve do zapuščine, ker je od tega odvisna tudi vrednost daril, ki se bo prištela k vrednosti zapuščine, da se bo lahko ugotovila vrednost nujnega deleža, posledično pa tudi njegovo morebitno prikrajšanje.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0075831
ZIZ člen 20a, 20a/3, 20a/5, 21. ZPotK člen 13. ZPotK-1 člen 15.
notarski zapis – predčasna zapadlost terjatve – potrošniški kredit – potrošniška kreditna pogodba – dokazovanje predčasne zapadlosti terjatve – dodatni rok za izpolnitev zapadlih obveznosti – vročanje opomina dolžniku
V primeru potrošniške kreditne pogodbe upnik šele z opominom in potekom dodatnega roka za plačilo zapadlih obveznosti pridobi odpoklicno pravico, ki jo nato lahko uresniči z odstopom od pogodbe (katerega pravna posledica je predčasna zapadlost terjatve), zato zgolj izkazana vročitev izjave o odstopu od pogodbe za izkaz zapadlosti ne zadošča, temveč mora upnik izkazati tudi, da je dolžnika pred tem ustrezno opomnil na izpolnitev zapadlih obveznosti in mu za to omogočil dogovorjeni rok.
Pravila, ki se v izvršilnem postopku uporabljajo za izkazovanje vročitve pisne izjave upnika o predčasni zapadlosti terjatve, se uporabljajo tudi za izkazovanje pravnih učinkov drugih izjav strank, ki so predpostavka nastanka odstopnega upravičenja (in s tem predčasne zapadlosti terjatve).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0053109
ZPP člen 14. KZ člen 221.
identično dejansko stanje – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo – ekskulpacijski razlogi – kaznivo dejanje prikrivanja – višina škode
Vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo pomeni, da toženec v pravdi ne more dokazovati, da tega dejanja ni storil, da ni kriv in da med njegovim dejanjem in nastankom škode ni vzročne zveze; skratka, ne more uveljavljati ugovorov, nasprotujočih ugotovitvam, ki so tvorile podlago za izdajo kazenske obsodilne sodbe.