Ker je v postopku za odpoved najemne pogodbe, ki je bila sklenjena za nedoločen čas, sodišče prve stopnje temu ugodilo in je že med pravdo najemna pogodba prenehala, tožena stranka pa je ugovarjala izpraznitvi z novim dogovorom med pravdnima strankama, je treba ugotoviti, kaj je bilo dogovorjeno. Če ni prišlo do novacije oziroma do drugačnega dogovora v zvezi z najemno pogodbo, ni mogoče le delno ugoditi izpraznitvenemu zahtevku.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - prestana kazen - posledice obsodbe - stanje kazenske evidence v času odločanja
Pri oviri za odpust obveznosti iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP ni pravno pomembno, da je dolžnik kazen prestal, posledice obsodbe še vedno obstajajo in dolžnikovi obsodbi (poleg še dveh) še nista izbrisani (dolžnik še ni bil rehabilitiran, obsodbe so še vpisane v kazenski evidenci).
pogodba o preužitku – narava pogodbe – prikrajšanje nujnega dednega deleža in vrnitev daril – sprememba tožbe – postavitev drugega zahtevka poleg obstoječega – pravna neveljavnost pogodbe o preužitku – pomanjkanje poslovne sposobnosti preužitkarice (zapustnice) – sposobnost razsojanja – dovolitev spremembe tožbe – načelo smotrnosti
Sposobnost razsojanja je bistveni del poslovne sposobnosti in je nujna za sklenitev veljavne pogodbe, zato bi moralo sodišče prve stopnje, v primeru ugovora o pomanjkanju sposobnosti razsojanja zapustnice, o tem odločati kot o predhodnem vprašanju, in to pred odločitvijo o siceršnji morebitni darilni naravi pogodbe o preužitku. Odločanje o spremenjenem zahtevku je torej v interesu ekonomičnosti postopka.
ZZZDR člen 132. ZPP člen 8, 302, 302/3, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
znižanje preživnine – spremenjene razmere – bistveno spremenjene razmere
Sodišče pri obravnavi zahtevkov na znižanje (ali zvišanje) preživnine ne more pristopiti k tako imenovanemu “odmerjanju preživnine“, dokler ne ugotovi, da so se pravno pomembne okoliščine odločilno spremenile.
izvršilni stroški - plačilo za delo in stroški izvršitelja - neizveden rubež - preklic rubeža
Upnikovo procesno dejanje preklica rubeža je bilo opravljeno pravočasno (dan pred razpisanim rubežem) in se je izvršitelj lahko prilagodil tej spremenjeni situaciji, zato izvršitelj ni upravičen do nagrade za neizveden rubež, pač pa le do povrnitve stroškov, nastalih z razpisom in preklicem rubeža.
Tožena stranka je v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjevala le, da se je s tožečo stranko le dogovarjala, da bo pogodba (prodajna), iz katere bi izhajala taka zaveza tožeče stranke (plačilo kupnine), šele sklenjena, ne pa tudi, da je bila sklenjena. Zatrjevani dogovor o načinu plačila obveznosti (s pobotom), bi bil šele posledica sklenjene prodajne pogodbe. Namen izvedbe dokazov je ugotavljanju resničnosti zatrjevanega, a le, če gre za pravno pomembna dejstva.
ZIZ člen 72, 72/2. ZIZ-J člen 82, 82/1. ZPP člen 108.
odlog izvršbe – odlog izvršbe na predlog upnika – sprememba zakona – prehodne določbe ZIZ-J – pogoji za odlog – soglasje dolžnika – trditveno in dokazno breme – formalno popolna vloga – formalno pomanjkljiva vloga – meritorno odločanje
Predlog za odlog izvršbe, v katerem se upnik niti ne sklicuje na soglasje dolžnika in ga tudi ne predloži, ni formalno pomanjkljiva vloga, zato je treba o njej vsebinsko odločiti in glede na pomanjkljivo trditveno podlago predlog za odlog zavrniti. Predlog za odlog bi bil formalno pomanjkljiv le v primeru, če bi se upnik skliceval na soglasje dolžnika, pa ga ne bi predložil.
podjemna pogodba - klavzula ključ v roke - dodatna dela - začasna situacija - končna situacija - končni obračun
Dodatna dela niso predmet pogodbenih del, zato se nanje klavzula "ključ v roke" ne more raztezati. Potrjena začasna situacija ima samostojen pravni temelj, končni obračun pa ima pravno naravo zunajsodne poravnave.
Pravilna je ocena prvostopenjskega sodišča, da niso izpolnjeni pogoji za dopustitev spremembe tožbe po določbi 185. člena ZPP. Zaradi umika tožbe je postopek v tej zadevi ustavljen, če bi sodišče dopustilo tožbo, pa bi se še nadaljeval. Do ustavitve postopka je prišlo, ko sodišče še ni izvajalo predlaganih dokazov in s tem še ni zbralo procesnega gradiva, ki bi omogočilo odločanje o spremenjenem tožbenem predlogu. Glede na vsebino odgovora na tožbo pa je tudi očitno, da z dovolitvijo spremembe tožbe najverjetneje vsa sporna razmerja med strankama ne bi bila dokončno rešena, saj se tožena stranka sklicuje na vlaganja v nepremičnino, obogatitev in poračunavanje vlaganj z najemnino. Vse navedeno pa pomeni, da obravnavanje spremenjene tožbe v tem postopku ne bi bilo smotrno.
ZZZDR člen 105, 106. ZPP člen 350, 350/2, 408, 408/2, 421, 421/2, 421/4.
pravnomočna odločba o varstvu in vzgoji otroka – predodelitev otroka v vzgojo in varstvo drugemu roditelju – spremenjene razmere – korist otroka – odločitev o stikih – vezanost sodišča na tožbeni zahtevek
V sporu o dodelitvi oziroma predodelitvi otroka je treba praviloma odločiti tudi o stikih med otrokom in tistim od staršev, ki mu otrok ni dodeljen v vzgojo in varstvo. Tako sodišče ravna tudi, če zahtevek ni postavljen.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – ugovor proti odpustu obveznosti – razlogi za ugovor proti odpustu obveznosti – prevzemanje nezavarovanih obveznosti
Namen določbe 4. točke 399. člena ZFPPIPP je zavarovati upnike pred lahkomiselnostjo in neodgovornostjo dolžnika, pri čemer pa se tudi od upnikov pričakuje, da bodo ravnali odgovorno, ne pa neodgovorno in lahkomiselno. To pomeni, da upnika, ki je vedel, da mu dolžnica ni sposobna poravnati dolgovanega zneska in da nima nobenega premoženja, pa je kljub temu z njo sklenil kreditno pogodbo, institut ovir za odpust obveznosti ne varuje.
Zemljiškoknjižno sodišče v postopku dopolnitve zemljiške knjige ne more avtomatično vpisati lastninske pravice v korist dedičev na način, kot je bilo to določeno v predhodnem sklepu o dedovanju, ki se je nanašal na drug obseg zapuščine. Odločitev o dedovanju naknadno ugotovljenega premoženja je v domeni zapuščinskega in ne zemljiškoknjižnega sodišča.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075233
ZPP člen 7, 7/1, 212. OZ člen 132, 287, 287/2.
trditveno in dokazno breme – pavšalni ugovori – predpostavke odškodninske odgovornosti – škoda – procesni pobot – vračunavanje izpolnitve – vrstni red vračunavanja
Pritožnica nima prav, ko vztraja, da tožeča stranka ni imela pravne podlage, da bi vtoževane račune zapirala v skladu z 287. členom OZ. Drži sicer, da se pri vračunavanju po navedenem členu lahko upoštevajo zgolj obstoječe (nesporne) terjatve, vendar je bil ta pogoj v obravnavanem primeru izpolnjen. Sodišče prve stopnje je namreč po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da terjatve tožeče stranke po vseh vtoževanih računih obstojijo.
sklep o prekinitvi postopka – pritožba stranskega intervenienta
Stranski intervenient lahko opravlja le tista dejanja, ki so za stranko koristna, saj bi bilo v nasprotju z njegovim položajem kot pomočnikom stranke, da bi lahko opravljal tudi za stranko nekoristna dejanja.
razveza zakonske zveze – dodelitev otrok v vzgojo in varstvo – stiki – izpodbijanje očetovstva – subjektivni rok – predhodno vprašanje – prekinitev postopka
O izpodbijanju očetovstva nikdar ni mogoče odločiti kot o predhodnem vprašanju, ampak je treba vložiti oblikovalno tožbo.
Dokler traja zakonska domneva o očetovstvu moža matere otroka, rojenega v času trajanja zakonske zveze, mora sodišče odločiti o dodelitvi otroka v varstvo, vzgojo in preživljanju ter o stikih, ne glede na to, če je sprožen postopek zaradi izpodbijanja očetovstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077972
ZPP člen 191, 191/1. ZGD-1 člen 623, 623/4, 624, 624/1, 624/1-12, 635, 635/5.
razširitev tožbe med pravdo – naknadno pasivno sosporništvo – oddelitev družbe z ustanovitvijo nove družbe – univerzalno pravno nasledstvo – procesno nasledstvo – moralna načela – ničnost pogodbe
Pravna dejanja, ki jih upnik do obvestila o dodelitvi obveznosti do njega opravi nasproti posamezni družbi, ki je udeležena pri delitvi, učinkujejo tudi proti vsem drugim družbam, ki so udeležene pri delitvi. Toženki sta torej univerzalni pravni naslednici tako v materialnem kot procesnem smislu.
Dejstvo, da je bil po naročilu in prejemu blaga nad tožečo stranko pričet postopek prisilne poravnave, samo po sebi ne dokazuje, da je tožeča stranka ravnala nemoralno. Ni namreč mogoče šteti, da je tožeča stranka s tem, ko je naročila surovine za svojo proizvodnjo in s tem skrbela za lasten interes nadaljnjega poslovanja, kršila kakršno koli moralno načelo oziroma dober poslovni običaj.
ZPP člen 154, 163, 163/3, 316, 454, 454/3. ZOdvT člen 11, 13. ZOdvT tarifna številka 6002.
spor majhne vrednosti – nepristop tožene stranke na narok – fikcija pripoznave zahtevka – posledice pripoznave zahtevka – sodba na podlagi pripoznave – stroški pravdnega postopka – načelo končnega uspeha – obrazloženost stroškovne odločitve – pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev
Z nastopom fikcije pripoznave zahtevka je odpadla vsakršna potreba po dokazovanju. Nasprotna prizadevanja pritožnice (češ, da bi sodišče prve stopnje vseeno moralo izvesti dokaz z zaslišanjem njenega zakonitega zastopnika) nimajo podlage v procesnem pravu.
pravice žrtev po zpnd - ukrepi po zpnd - pogoji za izrek ukrepov po zpnd - neučinkovit ukrep - nesorazmeren ukrep - časovna omejenost ukrepa - prepustitev stanovanjske hiše v izključno uporabo - dokazovanje - dokaz z izvedencem - hitri postopek
Glede nesporne okoliščine in ugotovitve sodišča prve stopnje bi bil predlagani ukrep po eni strani neučinkovit, po drugi strani pa tudi pretiran, nesorazmeren.