Sodišče prve stopnje je utemeljeno presodilo, da je zaupanje med strankama porušeno do te mere, da nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče. Zato je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za vrnitev tožeče stranke na delo k toženi stranki in odločilo, da je tožeči stranki delovno razmerje (pogodba o zaposlitvi) prenehalo z dnem odločitve sodišča prve stopnje, to je z dnem 14. 10. 2014, ker se je tožnik tedaj zaposlil pri drugem delodajalcu. Presoja o porušenem zaupanju delodajalca do delavca je povezana z vsebino kršitev, ki so delavcu očitane v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitev delovnih obveznosti (ali redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga) in z vprašanjem, ali so bili očitki utemeljeni. Sodišče prve stopnje je v tem okviru pravilno presojalo ravnanja tožeče stranke, ki so bila razlog za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in upoštevalo, da tožniku sicer niso dokazane očitane hujše kršitve in da odpovedni razlog ni bil utemeljen, da pa je tožnik kljub temu v manjši meri kršil pogodbene in druge obveznosti, ker ni dosledno spoštoval pravil v zvezi z uveljavljanjem povračila stroškov za prihod na delo in z dela.
ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-5, 7/1-5a, 7/1-5b. ZSV-UPB2 člen 100, 100/6. ZUS člen 1, 1/2 2, 2/1.
institucionalno varstvo - stvarna pristojnost
Tožnica zahteva odpravo odločb tožene stranke in da se jo oprosti prispevati k plačilu storitve institucionalnega varstva za B.B. od 8. 9. 2010 dalje. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da ne gre za spor o socialno varstveni dajatvi ali pravici do socialnega prejemka (katerega namen je reševati socialno varnost upravičenca), o kateri bi bilo pristojno odločati socialno sodišče na podlagi 5. točke prvega odstavka 7. člena ZDSS-1. V predmetni zadevi gre za spor na podlagi šestega odstavka 100. člena ZSV-UPB2, to je za spor med tožečo stranko kot zavezanko za doplačilo socialno varstvene storitve in toženo stranko - državnim organom, o čemer sodišče odloča v upravnem sporu (1. odstavek 2. člena ZUS).
Glede na to, da so določbe ZSPJS o plačah v javnem sektorju, zlasti glede na 3. člen ZSPJS, prisilne narave, je potrebno uporabiti določbo 86. člena OZ, ki govori o ničnosti pogodbe in določa, da je pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, nična, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Pogodbeno določilo, ki določa, da je javni uslužbenec upravičen do višje plače, kot je zakonsko določena, je nično. Nično pogodbeno določilo nima pravnega učinka. Kdor je na podlagi nične pogodbe že izpolnil svojo obveznost, je izpolnil nekaj, česar ni bil dolžan. Zato ima pravico zahtevati svojo izpolnitev nazaj s kondikcijskim zahtevkom. Enako velja za napačen obračun plače, zaradi katerega pride do preplačila plače oziroma do višjega izplačila plač, ki presega plačo, določeno v skladu z ZSPJS. Zato v tem primeru ne pride v poštev določba 191. člena OZ. Javni uslužbenec namreč lahko dobi plačo le v višini, kot jo določa zakon oziroma podzakonski akti ali kolektivne pogodbe. Če mu je bila izplačana višja plača od zakonsko določene, mora razliko vrniti.
ZDR-1 člen 200, 200/3. URS člen 22. ZPP člen 274, 274/1, 339, 339/2, 339/2-8.
prenehanje delovnega razmerja - sodno varstvo - rok
V obravnavni zadevi gre za spor o prenehanju delovnega razmerja, zato je sodišče prve stopnje zavzelo pravilno stališče, da bi morala tožnica skladno s 3. odstavkom 200. člena ZDR-1 tožbo vložiti v roku 30 dni od dneva, ko je izvedela, da ji je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo. Tožnica je namreč v času, ko je bila v bolniškem staležu z drugo pravno osebo sklenila delovno razmerje za določen čas, to delovno razmerje pa je s sporazumom z dne 10. 1. 2015 prekinila dne 19. 1. 2015. Ker je tožnica dne 25. 2. 2015 na sodišče prve stopnje vložila vlogo za brezplačno pravno pomoč, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je najkasneje tega dne izvedela, da ji je delovno razmerje pri toženi stranki nezakonito prenehalo, zato je tožba, vložena dne 10. 6. 2015 vložena po izteku zakonsko določenega tridesetdnevnega roka, prepozna in jo je sodišče prve stopnje skladno z določbo 1. odstavka 274. člena ZPP pravilno zavrglo.
neupravičena pridobitev – prikrajšanje – stroški, povezani z bivanjem v stanovanju – fiksni stroški
Zmotna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da fiksni stroški, ki niso vezani na uporabo stanovanja, predstavljajo strošek, ki bi ga moral plačati tožnik in je zato njegova terjatev za navedeni znesek znižana. Uporabnik stanovanja mora plačati vse sprotne stroške, ki so povezani z bivanjem.
Abstraktni pravni pojmi ter prosti preudarek vežejo upravni organ pri njihovih uporabi in posledično vplivajo tudi na obseg sodne presoje posamičnih upravnih aktov. Tako je tudi v primerih uveljavljanja izredne denarne socialne pomoči potrebno že v predsodnem postopku razčistiti, ali je vlagatelj materialno ogrožen, ali se je v takšnem položaju znašel iz razlogov, na katere ni mogel ali ne more vplivati, oziroma ali ima takšne izredne stroške za preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ne more pokriti. Zgolj z dejstvom črtanja iz evidence brezposelnih, ker se določenega dne oseba ni javila pri svetovalcu za zaposlitev, ni mogoče zapolniti abstraktnega zakonskega dela norme, ki se nanaša na razlog, zaradi katerega ni mogla ali ne more vplivati na nastali položaj in se odraža skozi preteklo ali sedanjo skrb za dostojno lastno preživljanje. Glede na to, da 1. odstavek 33. člena ZSVarPrev, v katerem so določeni pogoji za priznanje izredne denarne socialne pomoči, v predsodnem postopku ni bil pravilno interpretiran ne uporabljen in tega niti sodišče prve stopnje ni odpravilo, so ostala dejstva oz. pogoji, ki so odločilni za zakonito upravno odločanje po prostem preudarku o pravici do izredne denarne socialne pomoči, nerazčiščeni. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da se upravna akta odpravita in se zadeva vrne v ponovno upravno odločanje.
ZPP člen 111, 112, 274, 274/1. ZDSS-1 člen 72, 72/1.
zdraviliško zdravljenje - rok za vložitev tožbe - zamuda roka - zavrženje tožbe
Tožnica je vložila tožbo zoper dokončno odločbo tožene stranke po izteku 30-dnevnega roka, določenega v 1. odstavku 72. člena ZDSS-1, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepozno (1. odstavek 274. člena ZPP).
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL0053141
SPZ člen 35, 66, 66/1, 70. ZNP člen 112. OZ člen 198.
solastnina - uporabnina - uporaba tuje stvari v svojo korist - neupravičena pridobitev - upravičenja solastnika - postopek za ureditev razmerij med solastniki - varstvo med več posestniki
Dokler sodišče ne odloči o uporabi stvari v solastnini oziroma delitvi nepremičnine, se ohranja dotedanji način izvrševanja izključne posesti solastnikov. Tožnica je zato upravičena do uporabnine, če toženec uporablja nepremičnino v večjem obsegu, kot je njegov solastniški delež, ne pa iz razloga, ker ima v izključni posesti del nepremičnine, ki po vrednosti odstopa od preostalih delov nepremičnine, ki jih ima (oziroma bi jih lahko imela) tožnica v izključni posesti. Gre za navidezno prikrajšanje, saj se šteje, da je tožnica v takšno prikrajšanje privolila, ker ni vložila predloga, s katerim bi zahtevala od sodišča, da odloči o uporabi nepremičnine, ki je v solastnini pravdnih strank.
ZPP v 180. členu določa, da mora tožba obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katere tožnik opira zahtevek, dokaze s katerimi se ta dejstva ugotavljajo in druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga (105. člen ZPP). Ker je bil vložnik poučen, da opredeli tožečo in toženo stranko, postavi določen tožbeni zahtevek, dopolni navedbe, na katere opira zahtevek in predloži vse morebitne dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo, prav tako tudi, da ima možnost zagotoviti si brezplačno pravno pomoč, pa vlagatelj vloge do tega dne ni popravil oziroma dopolnil, niti ni zaprosil za brezplačno pravno pomoč, je bila njegova vlopa pravilno zavržena.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - izvedenec - razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotje med razlogi o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev postopka
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da sta psihiatrinja in nevrokirurg ocenila zdravstveno stanje tožnice in da naj bi bilo takšno, da še ni zmožna za delo varnostnice v spornem obdobju, je v nasprotju z dokumentacijo v spisu. Sodišče ni raziskalo, zakaj je bil tožnici priznan bolniški stalež tudi po 21. 5. 2014 ter tako tega dejstva ni mogoče šteti kot okoliščino, da je bila tožnica tudi v spornem obdobju zmožna ali nezmožna za delo. Iz pregleda bolniškega staleža za tožnico izhaja, da je velikokrat bila v bolniškem staležu, vendar ne neprekinjeno. Razlogi o odločilnih dejstvih, kakor jih navaja sodišče prve stopnje, so v nasprotju z ugotovitvami izvedenskega organa in so tudi nejasni. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.
Posebnost pavlijanske tožbe je, da upnik ne uveljavlja izpodbojnega zahtevka proti dolžniku, ampak proti tretjemu, s katerim je dolžnik npr. sklenil sporni pravni posel (za kar gre tudi v tej zadevi). Le-ta v primeru upnikovega uspeha v pravdi izgubi pravni učinek proti upniku v obsegu, kot je to potrebno za izpolnitev njegove terjatve proti dolžniku (260. člen OZ). Brezpredmetno je, da pri spornem poslu ne gre za pravno razmerje med upnikom in dolžnikom oziroma med pravdnima strankama v tej zadevi.
ZŠtip člen 48, 49, 49-1, 49-4, 50, 50/1. ZVSI člen 46.
pravica do štipendije - prenehanje pravice - sprememba izobraževalnega programa - izpolnitev obveznosti
Po 49. členu ZŠtip štipendijsko razmerje med drugim preneha, če štipendist po svoji krivdi ne dokonča letnika, za katerega je prejemal štipendijo (1. alineja) in tudi v primeru, če spremeni izobraževalni program brez soglasja štipenditorja (4. alineja). Tožnica je v študijskem letu 2011/2012 opravila vse obveznosti za 2. letnik, ni pa še v tem študijskem letu zaključila študijskega programa, ker ni izdelala diplomskega dela. To pomeni, da še ni zaključila študijskega programa, saj diplomsko delo pomeni zadnje dejanje študijskega programa, ne pa obveznosti samega letnika. Poleg tega se je tožnica v 2. letnik drugega programa vpisala potem, ko je obveznost za 2. letnik programa, za katerega je pridobila državno štipendijo, že izpolnila, zato ne gre za spremembo izobraževalnega programa brez soglasja štipenditorja. Pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo, da ne obstajajo razlogi za prenehanje štipendijskega razmerja po 49. členu ZŠtip in pravice do državne štipendije. Zato tožbeni zahtevek na vračilo izplačane štipendije ni utemeljen.
štipendija - dodatek za bivanje izven kraja stalnega prebivališča - pravočasnost vložitve tožbe - vročanje
Vročevalec je pošiljko (dokončno odločbo toženke) vročil tožnikovemu bratu. Ta je vročilnico podpisal in tožnika glede pošiljke seznanil ter mu jo izročil 16. 11. 2013. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je od tega dne začel teči 30 dnevni rok za vložitev tožbe, kar pomeni, da je tožba, ki je bila vložena 16. 12. 2013, vložena znotraj 30 dnevnega roka, in je torej pravočasna.
Tožena stranka je tožniku s sklepom z dne 9. 3. 2012 na podlagi 1. točke drugega odstavka 124. člena ZJU izrekla disciplinski ukrep denarne kazni v višini 20 % plače za polni delovni čas, izplačane za mesec december 2011, v katerem je bila storjena kršitev. Določeno je bilo tudi, da je potrebno denarno kazen poravnati v 8 dneh po pravnomočnosti. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da sklep z dne 9. 3. 2012 ob izdaji sklepa, s katerim je tožena stranka odločila, da se tožniku na podlagi dokončnega sklepa z dne 9. 3. 2012 pri plači za mesec maj 2012 odtegne izrečena denarna kazen, ni bil izvršljiv. Po določbi četrtega odstavka 128. člena ZJU izvršitev disciplinskega ukrepa zastara v dveh mesecih od dneva dokončnosti sklepa, torej določa le zastaranje, disciplinskemu organu pa prepušča, da sam določi in pazi na trenutek nastopa izvršljivosti odločb predstojnika o disciplinski odgovornosti. V konkretnem primeru sklep disciplinskega organa o disciplinski odgovornosti tožnika z dne 9. 3. 2012 še ni postal izvršljiv, saj sklep še ni postal pravnomočen, ker se o njem še vodi postopek. Tožena stranka je imela možnost, da morebitno nepravilnost v sklepu disciplinske komisije ustrezno popravi, zato se ne more sklicevati na pomoto. Ker je tožena stranka z izpodbijanim sklepom z dne 21. 5. 2012 dovolila izvršbo denarne kazni na podlagi neizvršljivega sklepa z dne 9. 3. 2012, je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep utemeljeno razveljavilo.
ZPIZ-1 člen 109, 116, 156, 156/1, 157, 157/2. ZUP člen 63, 63/2, 63/3.
družinska pokojnina - izpolnjevanje pogojev - začetek izplačevanja - pridobitev pravice
ZPIZ-1 razlikuje med pridobitvijo pravice, ki nastopi z dnem, ko so izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice, ter med začetkom izplačevanja obveznosti na podlagi pravice, ki je za vse osebe iz 2. odstavka 157. člena ZPIZ-1 (osebe, ki ob uveljavitvi pravice niso zavarovane) vezan na čas vložitve zahteve pri toženi stranki, ne glede na morebitno prejšnje izpolnjevanje pogojev ter ne glede na razloge, zaradi katerih je bila zahteva vložena šele kasneje. Ker otroci niso pokojninsko in invalidsko zavarovani po starših, je potrebno zadevo presojati po že citiranem 2. odstavku 157. člena ZPIZ-1. Tožnici ni uspelo dokazati, da je njena zakonita zastopnica vlogo za družinsko pokojnino oddala pred 11. 1. 2012, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da se tožnici skladno z drugim odstavkom 157. člena ZPIZ-1 družinska pokojnina izplačuje od 1. 8. 2011 dalje. Tožbeni zahtevek za odpravo upravnih odločb tožene stranke s priznanjem pravice do družinske pokojnine od 29. 6. 2009 dalje ni utemeljen, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
ZPP člen 125a, 124, 339, 339/2, 339/2-14. Kolektivna pogodba za tekstilne, oblačilne usnjarske in usnjarsko predelovalne dejavnosti Slovenije člen 47. ZDR-1 člen 85, 85/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - absolutna bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - opozorilo pred odpovedjo - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, saj izpodbijani del sodbe nima razlogov o odločilnih dejstvih, tako da je ni mogoče preizkusiti. To se nanaša zlasti na predhodno opozorilo kot podlago za redno odpoved iz krivdnega razloga, ki je predmet obravnavanega individualnega delovnega spora. Sodišče prve stopnje namreč domnevne kršitve iz opozorila pred odpovedjo ni obravnavalo. Predhodno pisno opozorilo v smislu 1. odstavka 85. člena ZDR-1 pa je pogoj za zakonitost kasnejše redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki je lahko zakonita le, če je v obeh primerih šlo za kršitev delovnih obveznosti. Zaradi zmotne pravne presoje o pomenu predhodnega opozorila pri odločanju o zakonitosti kasneje podane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je bilo dejansko stanje tudi nepopolno ugotovljeno. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in razveljavilo izpodbijani del sodbe ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
izračun sodne takse – vštevanje takse – izvršilni postopek preide v pravdnega – podružnica
V primeru, da je pred tem postopkom, zaradi istega predmeta spora tekel postopek za izvršbo na podlagi verodostojne listine, se taksa, plačana v tem postopku, všteje v takso, odmerjeno za nadaljevanje postopka pred pravdnim sodiščem.
Podružnice pravnih oseb ne morejo biti stranke v postopku. Kot tožeča stranka je tako ves čas postopka pravilno nastopala družba K. d. o. o. Dodatna navedba „Podružnica M.“ tega ne more spremeniti.
Tožnica, ki je bila razvrščena v III. kategorijo invalidnosti, na dan 31. 12. 2012 ni bila zavarovanka niti tega dne ni bila prijavljena na zavodu za zaposlovanje kot brezposelna oseba. Bila je uživalka vdovske pokojnine. Zato tožnica ne izpolnjuje pogojev po 394. členu ZPIZ-2, da bi se lahko upokojila po ZPIZ-1. Zgolj status delovnega invalida II. ali III. kategorije invalidnosti, ne da bi bili sočasno izpolnjeni še ostali predpisani pogoji (pogoj starosti, dopolnjena pokojninska doba in prijava na zavodu za zaposlovanje), ne zagotavlja možnosti uveljavljanja pravice do starostne pokojnine po prejšnjih predpisih.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053142
OZ člen 103, 108, 111, 649, 652, 652/1. ZPP člen 184, 253, 253/1.
gradbena pogodba – odstop od pogodbe – učinek ex nunc – učinek ex tunc – gradnja hiše – napake pri izdelavi – sprememba tožbe – izvedenec – zaslišanje izvedenca
Odstop tožnikov od pogodbe ima učinek ex nunc, torej učinkuje za naprej. Tožnika namreč nista niti zatrjevala, da dozdajšnja izpolnitev pogodbe, torej deloma zgrajena hiša, zanju nima pomena. Glede opravljenih del je treba izhajati iz pogodbeno dogovorjene cene.