ZVEtL člen 7, 7/3, 7/4, 8, 30, 30/5. ZNP člen 21, 29, 29/2, 30, 30/5.
pripadajoče zemljišče – stavba, zgrajena pred januarjem 2003 – določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – upravna dovoljenja – izrek sklepa – stroški postopka
Sodišče prve stopnje je ob pomoči izvedenke gradbene stroke ugotovilo obseg pripadajočega zemljišča k obema stavbama ob upoštevanju upravnih dovoljenj, na podlagi katerih sta bili stavbi zgrajeni, saj obsega pripadajočega zemljišča ni bilo možno ugotoviti na podlagi domneve iz petega odstavka 30. člena ZVEtL.
ZFPPIPP člen 149, 149/3, 149/4, 149/4-1, 239, 239/5. ZPP člen 261, 261/2.
umik predloga za prisilno poravnavo – izkaz kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti – odprava vzrokov insolventnosti – odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – vročanje pooblaščencu
Insolventnost je mogoče odpraviti na več načinov. Najbolj učinkovit način za odpravo insolventnosti je finančno (in korporacijsko) prestrukturiranje dolžnika na podlagi svežih denarnih prilivov, običajni so še ukrepi z reprogramiranjem in odpustom dolgov, prodajo premoženja in podobno. Utemeljevanje odprave vzrokov insolventnosti na podlagi vzpostavitve terjatve s tožbo, ki je bila vložena 9. 2. 2015 (predlog za prisilno poravnavo pa 16. 6. 2015) in nekonkretiziranega zatrjevanja, da je upnik unovčil zavarovanje in iz tega prejel poplačilo kredita v celoti, že na prvi pogled niti s stopnjo verjetnosti ne kaže na sklep, da bi dolžnik odpravil insolventnost.
odškodninska odgovornost države – odškodninska odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ – protipravno ravnanje upravnega organa – izdaja upravne odločbe – kvalificirana stopnja napačnosti – zavestna napačna razlaga materialnega predpisa – zavestna kršitev postopka
Pogoj za nastanek odškodninske odgovornosti države je krivdno protipravno delovanje, ki je povzročilo nastanek škode posamezniku. Država namreč odgovarja za škodo po splošnih načelih odškodninske odgovornosti. Civilno sodišče lahko odloča o nezakonitosti oziroma protipravnosti (ki je predpostavka za odškodninsko obveznost) tudi do končne ali pravnomočne upravne odločbe, pri čemer pa ustaljena sodna praksa protipravnost pri izdaji upravnih odločb v smislu civilne odškodninske odgovornosti priznava le, če so obremenjene s t. i. kvalificirano stopnjo napačnosti, to je z namensko oziroma zavestno napačno razlago materialnega predpisa ali zavestno kršitvijo postopka, in ne pri vsaki zmotni uporabi materialnega prava ali kršitvi postopka.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053489
ZIZ člen 17, 20a, 20a/3. ZPotK-1 člen 15, 15/2. OZ člen 25, 28. ZPP člen 212.
izvršilni naslov – notarski zapis – izvršljivost notarskega zapisa – izjava o odstopu – oblikovalno upravičenje upnika – odpoklicna pravica upnika – zapadlost terjatve – trditveno in dokazno breme
Dolžnik ne more uspeti z vztrajanjem, da predložene listine ne dokazujejo obstoja terjatve. Na konkretne trditve o stanju obveznosti mora dolžnik konkretno odgovoriti. Tega dolžnik ni storil, zato ni uspel izpodbiti, da je imel upnik oblikovalno upravičenje v trenutku, ko je podal izjavo o odstopu.
Sodišče prve stopnje se je postavilo na pravilno stališče, izhajajoč iz določb notarskega zapisa, da sta stranki v tem primeru dogovorili pogodbeno pravilo, po katerem začne izjava o uresničitvi oblikovalne pravice učinkovati že, ko upravičenec izjavo volje o uresničitvi te pravice pošlje na določen način (priporočeno) na naslov, določen v pogodbi. Taka določba je zapisana v Pogodbi o dolgoročnem evro kreditu in je upoštevna glede na dispozitivno naravo 25. in 28. člena OZ.
prevzem dolga – učinki pogodbe o prevzemu dolga – sprememba dolžnika – soglasje upnika – delna izpolnitev
Prevzem dolga se opravi s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, v katero je privolil upnik. Toženka tega ne more dokazati (le) s sklicevanjem na elektronsko komunikacijo, ki je potekala med prevzemnico in upnico (ki to dejstvo zanikata), temveč bi morala z drugimi dokazi dokazati obstoj pogodbe, sklenjene med njo in prevzemnikom terjatve.
ZPP člen 105, 105/3, 105b, 105b/1, 105b/4, 108, 335, 336. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih.
pisna vloga – vloga v elektronski obliki – vlaganje vlog v elektronski obliki – podpis vloge – varni elektronski podpis, overjen s kvalificiranim potrdilom – nepopolna vloga – nepopolna pritožba – obvezne sestavine pritožbe – podpis pritožnika – nepodpisana pritožba – dopolnitev pritožbe – dopolnitev nepopolnih vlog v pritožbenem postopku – zavrženje pritožbe
Pisna vloga je tista, ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana (vloga v fizični obliki), ali vloga, ki je v elektronski obliki in je podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom.
izgubljena dokazna listina - materialno procesno vodstvo
Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje izgubilo sporno dokazno listino, se pokaže kot neutemeljen in nedokazan, ker bi tožeča stranka morala za takšen očitek predlagati izvedbo dokaza o tem, kakšna je bila teža pošiljke, ki jo je ona poslala na sodišče in kakšna je bila teža pošiljke, ki je prispela na sodišče, kar vse je mogoče ugotoviti na podlagi podatkov pri pošti odpošiljanja in listin v spisu, takšnega dokaza pa tožeča stranka v pritožbi ne predlaga, kot tudi ne predlaga morebitnega drugega dokaza. Prav tako je neutemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje bilo dolžno tožečo stranko opozoriti, da v spis ni predložena sporna dokazna listina in da tega ni storilo, saj je pritožbeno sodišče že navedlo, da je sodišče prve stopnje prebralo vse dokazne listine, ki jih je imelo v spisu in pri tem navedlo tudi poimenovanje teh dokaznih listin in njihovo številko, kaj več pa ni bilo dolžno v okviru materialno procesnega vodstva po 285.členu ZPP in na tožečo stranko je prešla potrebna skrbnost, da bi glede na poimenovanje dokaznih listin povprašala sodišče, če v spisu ni Poročila z dne 30.4.2010 in ga predložila v spis.
ločitvena pravica, pridobljena v izvršilnem postopku – prijava terjatve in ločitvene pravice v stečajnem postopku
Namen določbe 280. člena ZFPPIPP je v tem, da se opravi prodaja (unovčenje) celotnega premoženja stečajnega dolžnika v stečajnem postopku, ne pa vzporedno v izvršilnem in stečajnem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060962
OZ člen 5, 9, 104, 104/1, 110, 470, 470/1, 472. ZPP člen 254, 286b.
odstop od pogodbe – odstop od prodajne pogodbe – rok za izpolnitev kot bistvena sestavina pogodbe – dodaten rok za izpolnitev – primeren rok – neizpolnitev neznatnega dela obveznosti – delne napake – načelo vestnosti in poštenja – postavitev novega izvedenca – (ne)pravočasno grajanje procesnih kršitev
V primeru, da blago ob dobavi ni imelo tudi ustrezne nalepke proizvajalca ..., izpolnitev ni bila povsem ustrezna, vendar gre za neizpolnitev neznatnega dela obveznosti, zaradi katerega od pogodbe ni mogoče odstopiti (110. člen OZ). Tudi sicer sme kupec po določilu 472. člena OZ v primeru, če ima napako le del izročene stvari, odstopiti od pogodbe le glede tistega dela, ki ima napako, oziroma le glede dela in količine, ki manjka, in ne v celoti. Tožnica zato do odstopa od pogodbe ni bila upravičena.
skupnost dedičev – skupno premoženje – solastnina – delitev dediščine
Po 145. členu ZD do delitve dediči skupno opravljajo in razpolagajo z dediščino. Le v primeru, ko je možno na zapuščinski obravnavi iz oporoke ali z dednim dogovorom med dedičem to premoženje že razdružiti, lahko v sklepu o dedovanju sodišče določi že deleže v naravi oziroma to premoženje razdruži.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0073649
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 132, 132/3, 132/3-1. ZIZ člen 264, 264/2. OZ člen 6.
stečajni postopek nad pravno osebo – ločitvena pravica – predhodna odredba – skrbnost – neopravičljiva zmota – nedovoljenost izvršbe ali zavarovanja – vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja
Sklep o zavarovanju s predhodno odredbo ne ustanavlja ločitvene pravice v korist upnika, če je pred opravičitvijo predhodne odredbe nad dolžnikom začet stečajni postopek.
Če bi upnik ravnal s potrebno skrbnostjo, ki se pričakuje od povprečnega gospodarskega subjekta, ki je udeležen v stečajnem postopku, bi moral pregledati in prebrati tudi pripombe k navedenemu osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev in se z njimi seznaniti.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - gradnja na tujem svetu - originarna pridobitev lastninske pravice - posest - dobra vera - obnova objekta - gradnja novega objekta - neurejena meja - nedobroverni graditelj
Na podlagi določila 25. člena ZTLR, ki ureja pridobitev lastninske pravice nedobrovernega graditelja, se lahko pridobi lastninska pravica le, če gre za nov gradbeni objekt s spremenjeno identiteto objekta.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073688
ZGD-1 člen 636. OZ člen 338, 349, 365, 369, 369/3, 402.
jamstvo oddeljene družbe za obveznosti prenosne družbe – solidarna odgovornost za obveznosti prenosne družbe – začetek teka zastaralnega roka – nastanek solidarne obveznosti – vpis v sodni register – varstvo upnikov – zastaranje – vštevanje pretečenega zastaralnega roka prednika – pretrganje zastaranja – vložitev tožbe – zadržanje zastaranja v času pravde – pripoznava dolga – subjektivne meje pravnomočnosti – pomanjkljiva trditvena podlaga
Tožeča stranka pred vpisom tožene stranke v sodni register ni imela možnosti uveljavljati terjatve zoper toženo stranko. Zato je materialnopravno zmotno stališče prvostopenjskega sodišča, da je potrebno v korist tožene stranke šteti, da je zastaralni rok pričel teči že z zapadlostjo obveznosti glavnega dolžnika. Takšna razlaga bi namreč izničila namen varstva upnikov, ki ga zasleduje 636. člen ZGD-1. Po mnenju pritožbenega sodišča je z vidika zastaranja potrebno izenačiti položaja glavnega dolžnika (prenosne družbe) in novega solidarnega dolžnika na dan nastanka solidarne obveznosti, to je na dan vpisa tožene stranke v sodni register (23. 4. 2009). V korist tožene stranke bi v smislu zastaranja obveznosti šlo samo obdobje že iztečenega roka zastaranja v razmerju do glavnega dolžnika na ta presečni datum. Ker v konkretnem primeru zaradi vložene tožbe zoper glavnega dolžnika zastaranje ni teklo, to pomeni, da je v razmerju do novega solidarnega dolžnika pričel teči zastaralni rok šele od vpisa tožene stranke v sodni register. Glede na to, da je tožeča stranka tožbo zoper toženo stranko, ki je bila vpisana v sodni register 23. 4. 2009, vložila 23. 4. 2012, to pomeni, da je bila tožba vložena zadnji dan pred iztekom zastaralnega roka. Zato je materialnopravno zmotno sklepanje prvostopenjskega sodišča o zastaranju vtoževanih terjatev.
SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0082052
URS člen 23. ZST-1 člen 11, 11/4, 11/5, 12, 12/4. ZPP člen 7, 105a, 212, 337, 337/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – izjava o premoženjskem stanju – finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe – trditveno breme glede nezmožnosti unovčenja premoženja – zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse – nedovoljene pritožbene novote – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – odlog plačila sodne takse – pravica do sodnega varstva
Stranko je mogoče plačila sodnih taks oprostiti le ob izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev (predvidenih v 11. členu ZST-1). Kadar stranka pogojev ne izpolnjuje (kot v obravnavani zadevi), zatrjevano plačilo sodne takse ne more pomeniti nesorazmernega oteževanja in kršitev pravice do sodnega varstva.
solastnina – gradnja – vlaganja v solastnino – adaptacija nepremičnine – obnova nepremičnine – dogovor med solastniki – sprememba solastniških deležev – pridobitev lastninske pravice z gradnjo
Materialnopravno pravilno je stališče, da se z vlaganji v solastnino, na kateri so deleži določeni, razmerja med solastniki ne morejo spremeniti, razen če bi o tem obstajal dogovor med solastniki.
V sodni praksi je ustaljeno stališče, da do prehoda koristi pride, ko vlagatelj preneha in ko neupravičeno obogateni prične uporabljati nepremičnino, v katero je vlagatelj vlagal.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – BANČNO JAVNO PRAVO
VSL0077478
ZIZ člen 272. OZ člen 164. ZBan-1 člen 350a.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – vzpostavitev prejšnjega stanja in denarna odškodnina – varstvo delničarjev in upnikov v primeru odločbe o izrednih ukrepih
Ker so bile delnice upnikov razveljavljene, ne pa prenesene na državo, ni več predmeta (ki bi imetniku zagotavljal upravičenja), ki bi ga bilo mogoče vrniti in s tem vzpostaviti prejšnje stanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063243
OZ člen 100.
fasaderska in zidarska dela - odškodnina - odgovornost za stvarne napake - strošek odprave napak - jamčevalni zahtevek - odtisi stopal - uporaba skladišča - neznatna napaka - manjša vrednost predmeta izpolnitve - škoda - vzrok škode
Odtisi stopal, ki po petih letih uporabe skladišča niso več vidni, za samo uporabo skladišča niso bistveni. To pa pomeni, da gre za neznatno napako, ki nima nobene negativne posledice, ki bi se kazala v manjši vrednosti predmeta izpolnitve in ki bi jo bilo treba odpraviti z jamčevalnimi zahtevki. Odgovornost tožene stranke zato za obravnavano napako, ki ni imela za posledico nastanka škode, ne obstoji.
Ker tožeča stranka ni konkretno trdila, da je predstavljal vzrok za zamakanje odtočni žleb, ki je puščal (trdila je zgolj, da je navedeno napako zakrivil predhodni izvajalec fasade), sicer v konkretnem primeru ni moč šteti za dokazano dejstvo, da je odtočni žleb, ki ga ni postavila tožeča stranka, puščal, kar je izvedenec navedel kot vzrok za zamakanje fasade.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077974
ZPP člen 214, 214/2. ZFPPIPP člen 261, 261/1, 261/4, 263.
pobot – pobotanje ob začetku stečaja – prijava terjatve, uveljavljene v pobot – zamuda – pogodbena kazen – nesubstancirane trditve
V skladu z izrecno določbo četrtega odstavka 261. člena ZFPPIPP upnik svoje terjatve do stečajnega dolžnika, ki preneha zaradi pobota po prvem odstavku tega člena, ne prijavi v stečajnem postopku.
Z dokazi ni mogoče nadomestiti manjkajoče trditvene podlage.
lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - pravila ODZ - sosporništvo
Za obstoj stvarnopravnih razmerij in vse pravne učinke teh razmerij, ki so nastali do uveljavitve ZTLR, se uporablja pravo, veljavno v času nastanka, za pravne učinke, ki nastanejo pozneje, pa se uporablja ZTLR. V konkretnem primeru je tožnica, če je za to izpolnjevala zakonske pogoje, lastninsko pravico pridobila z zaključeno gradnjo in ne kasneje.
DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0060971
ZMZPP člen 37, 37/2, 37/3. ZZZDR člen 65, 105, 105/3, 129. ZPP člen 82, 82/2, 82/2-5, 83, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-9.
razveza zakonske zveze – uporaba prava – spor z mednarodnim elementom – razmerja med starši in otroki – zaupanje otrok v varstvo in vzgojo – zaslišanje otroka – koristi otroka – določitev preživnine – pravica uporabe svojega jezika v postopku – načelo kontradiktornosti – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zaslišanje stranke – zastopanje po začasnem zastopniku
Sodišče prve stopnje je res uporabilo le slovensko pravo in ne tudi kumulativno prava Srbije. Tudi če bi bilo treba kumulativno uporabiti pravo Republike Srbije in če to ne bi omogočalo razveze, bi se zakonska zveza smela razvezati tudi, če bi za to obstajali le razlogi po slovenskem pravu, ti pa so nevzdržnost zakonske zveze (65. člen ZZZDR), za kar zadošča, da je zakonska zveza nevzdržna le za enega zakonca. A tudi srbski zakon, ki ureja družinska razmerja (Porodični zakon), v 41. členu določa, da ima vsak zakonec pravico do razveze, če so zakonski odnosi resno in trajno moteni ali objektivno ni mogoče uresničiti življenjske skupnosti zakoncev. Navedeno pomeni, da srbski in slovenski zakon določata vsebinsko zelo podobne pogoje za razvezo zakonske zveze, ki so v konkretnem primeru tudi izpolnjeni.
Neutemeljen je očitek, da tožencu ni bil dana možnost obravnavanja oz. da je sodišče odločilo brez zaslišanja toženca, saj te možnosti ni imelo: če mu ni bilo mogoče vročiti sodnih pošiljk, ga tudi zaslišati menda ni bilo mogoče. Kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zato ni podana, saj je toženca zastopal začasni zastopnik, prav tako tudi ne kršitev iz 9., ki je storjena v primeru, če je sodišče v nasprotju z določbami tega zakona zavrnilo zahtevo stranke, da bi uporabljala v postopku svoj jezik in v svojem jeziku spremljala postopek. Sodišče prve stopnje sploh ni imelo možnosti, da bi to kršitev storilo.