CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL00000112
OZ člen 62, 62/1, 336, 336/1, 631. - člen 63, 63/1, 116. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
zastaranje - ugovor zastaranja - kdaj začne zastaranje teči - računanje časa - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika - neposreden zahtevek podizvajalca do naročnika - obstoj zapadle terjatve
Prvi odstavek 336. člena OZ določa, da zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, če za posamezne primere ni z zakonom določeno kaj drugega. Kadar je določen plačilni rok (v konkretnem primeru 60 dni), zastaranje ne more začeti teči pred iztekom roka, temveč šele prvi naslednji dan po tako določenem plačilnem roku (prim. prvi odstavek 62. člena OZ).
Nastanek neposrednega zahtevka iz 631. člena OZ začne učinkovati v razmerju do naročnika, ko podizvajalec uveljavi ta zahtevek. Od tega trenutka dalje naročnik svoje obveznosti ne more več veljavno izpolniti s plačilom glavnemu izvajalcu, ampak le še s plačilom podizvajalcu. Za presojo utemeljenosti zahtevka je zato bistven trenutek, ko podizvajalec proti naročniku uveljavlja zahtevek in ne datum vložitve tožbe. Ker je v konkretnem primeru tožnik toženki podal neposredni zahtevek 28. 3. 2011, je povsem nepomembno, ali je ob vložitvi tožbe 30. 10. 2013 obstajala zapadla terjatev tožnika (podizvajalca) do toženke (naročnice).
Izdana situacija (oziroma račun), zoper katero ni vložen ugovor, postane samostojni pravni temelj nastanka obveznosti.
ZPP člen 30, 30/1, 481, 481/1, 481/1-1, 481/1-2, 482, 482/1, 482/2. SZ-1 člen 146, 146/1. OZ člen 771.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - presonalni kriterij - javni sklad - organizacija z javnimi pooblastili - izpolnitev obveznosti na podlagi pogodbe o opravljanju storitev upravljanja stanovanj - civilnopravno razmerje
Javni sklad ne izpolnjuje subjektivnega kriterija za sojenje po določbah ZPP o gospodarskih sporih.
Tožeča stranka od tožene stranke vtožuje izpolnitev obveznosti na podlagi pogodbe o opravljanju storitev upravljanja stanovanj. Terjatev do tožene stranke vtožuje na podlagi določb pogodbe in v skladu s 771. členom Obligacijskega zakonika. Gre torej za klasično civilno-pravno razmerje zato tožeča stranka v tej pravdi ne nastopa kot organizacija z javnimi pooblastili na podlagi posebnega zakona.
Okoliščina, da v zvezi s prostori, na katere se predlog za delitev nanaša, etažna lastnina ni bila vzpostavljena, pomeni, da ti niso samostojen objekt lastninske pravice, kar onemogoča, da bi bili predmet kakršnekoli v 70. členu SPZ predvidene oblike delitve. Okoliščina, da so bili predmet obravnav različnih postopkov (odločb) oziroma (pravno-poslovnih) razpolaganj, tega v ničemer ne spremeni.
predpogodba – utrditev obveznosti – ara – vračilo dvojne are – ara kot odstopnina – nesklenitev pogodbe – razlog za nesklenitev glavne pogodbe – trditveno in dokazno breme – zastopanje – učinki zastopanja – ugovor neizpolnjene pogodbe
Če bi toženka želela plačano aro obdržati, bi morala glede na določila predpogodbe izkazati, da obstoji odgovornost za neizpolnitev predpogodbe zgolj na strani tožnika, česar pa ni uspela izkazati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0060976
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 619, 620, 620/3, 640, 641.
pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – nasprotje v razlogih o odločilnih dejstvih – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – podjemna pogodba – stvarne napake – znižanje plačila
Sodišče po eni strani sledi tožeči stranki, da je račune za opravljeno delo na hiši tožencev izstavljala tudi A. A. s.p., po drugi strani pa kot plačilo računov za opravljena dela za hišo ne upošteva plačil, ki so bila tožeči stranki nakazana s strani A. A. s.p. Podana je kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj se sodbe v tem delu zaradi pomanjkanja razlogov o odločilnih dejstvih ter nasprotujočih si zaključkov ne da preizkusiti.
ZPP člen 105, 105/3, 105b, 105b/1, 105b/4, 108, 335, 336. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih.
pisna vloga – vloga v elektronski obliki – vlaganje vlog v elektronski obliki – podpis vloge – varni elektronski podpis, overjen s kvalificiranim potrdilom – nepopolna vloga – nepopolna pritožba – obvezne sestavine pritožbe – podpis pritožnika – nepodpisana pritožba – dopolnitev pritožbe – dopolnitev nepopolnih vlog v pritožbenem postopku – zavrženje pritožbe
Pisna vloga je tista, ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana (vloga v fizični obliki), ali vloga, ki je v elektronski obliki in je podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060962
OZ člen 5, 9, 104, 104/1, 110, 470, 470/1, 472. ZPP člen 254, 286b.
odstop od pogodbe – odstop od prodajne pogodbe – rok za izpolnitev kot bistvena sestavina pogodbe – dodaten rok za izpolnitev – primeren rok – neizpolnitev neznatnega dela obveznosti – delne napake – načelo vestnosti in poštenja – postavitev novega izvedenca – (ne)pravočasno grajanje procesnih kršitev
V primeru, da blago ob dobavi ni imelo tudi ustrezne nalepke proizvajalca ..., izpolnitev ni bila povsem ustrezna, vendar gre za neizpolnitev neznatnega dela obveznosti, zaradi katerega od pogodbe ni mogoče odstopiti (110. člen OZ). Tudi sicer sme kupec po določilu 472. člena OZ v primeru, če ima napako le del izročene stvari, odstopiti od pogodbe le glede tistega dela, ki ima napako, oziroma le glede dela in količine, ki manjka, in ne v celoti. Tožnica zato do odstopa od pogodbe ni bila upravičena.
Trasirana lastna menica je tista, katero trasant trasira na samega sebe. Pri tem je zlasti značilno, da sta praviloma kraj izdaje in plačilni kraj ista, čeprav lahko trasant kot plačilni kraj navede drug plačilni kraj, kot je kraj prebivališča trasata in trasanta v eni osebi. Pri omenjeni menici je zlasti pomembno, da ni krajevne razlike med mestom izdaje menice in plačilnim krajem. Da je trasant trasat, mora biti iz menice jasno razvidno, kar pomeni, da mora trasant vpisati svoje ime kot trasat (ne podpisati) v blanketo pod klavzulo “obvestite”. Gre za trasirano lastno menico, če ima trasant enak priimek in ime oziroma enako firmo kot trasat. Domneva se, da gre za trasirano lastno menico, če bi imela trasant in trasat enako ime oziroma enako firmo in bila iz istega mesta. Pri trasirani lastni menici je pomembna domneva, da se z izdajo menice in podpisom trasanta šteje, da je menica tudi akceptirana, kar ovrže domnevo, da je akceptant lahko samo tisti, ki jo podpiše kot akceptant. Pri trasirani lastni menici trasant ne podpisuje menice kot akceptant, vendar nastopa v vlogi akceptanta in se šteje, kot da je menica akceptirana. Ureditev 24. člena ZM se nanaša na način oziroma obliko akceptiranja menice. Ker je sprejem obveznosti plačila menice najpomembnejše dejanje, zakon natančno ureja pravila postopka, oblike in vsebino akceptne izjave. Akcept se zapisuje kot vse druge bistvene vsebinske izjave na licu menice. To je predvsem zato, ker je njegovo ime že vpisano v menico kot ime trasata in zadošča, da oseba, ki je že imenovana v menici, podpiše kjerkoli.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – delni ugovor – delna razveljavitev sklepa o izvršbi – sestavljena glavnica – nejasnost odločitve
Ko sodišče delno razveljavi sklep o izvršbi na podlagi 62. člena ZIZ tako, da se glede dela zahtevka postopek nadaljuje v postopku gospodarskega spora, delno pa se izvršba nadaljuje, mora biti iz izreka jasno razvidno, v katerem delu se postopek nadaljuje pred pravdnim sodiščem (posledično tudi v katerem delu se izvršba nadaljuje).
Razveljavitev v presežku je iz povedanega razloga nejasna (tako glede glavnice kot tudi zakonskih zamudnih obresti) in obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka.
lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - pravila ODZ - sosporništvo
Za obstoj stvarnopravnih razmerij in vse pravne učinke teh razmerij, ki so nastali do uveljavitve ZTLR, se uporablja pravo, veljavno v času nastanka, za pravne učinke, ki nastanejo pozneje, pa se uporablja ZTLR. V konkretnem primeru je tožnica, če je za to izpolnjevala zakonske pogoje, lastninsko pravico pridobila z zaključeno gradnjo in ne kasneje.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077974
ZPP člen 214, 214/2. ZFPPIPP člen 261, 261/1, 261/4, 263.
pobot – pobotanje ob začetku stečaja – prijava terjatve, uveljavljene v pobot – zamuda – pogodbena kazen – nesubstancirane trditve
V skladu z izrecno določbo četrtega odstavka 261. člena ZFPPIPP upnik svoje terjatve do stečajnega dolžnika, ki preneha zaradi pobota po prvem odstavku tega člena, ne prijavi v stečajnem postopku.
Z dokazi ni mogoče nadomestiti manjkajoče trditvene podlage.
prevzem dolga – učinki pogodbe o prevzemu dolga – sprememba dolžnika – soglasje upnika – delna izpolnitev
Prevzem dolga se opravi s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, v katero je privolil upnik. Toženka tega ne more dokazati (le) s sklicevanjem na elektronsko komunikacijo, ki je potekala med prevzemnico in upnico (ki to dejstvo zanikata), temveč bi morala z drugimi dokazi dokazati obstoj pogodbe, sklenjene med njo in prevzemnikom terjatve.
Verodostojnost oziroma dokazna vrednost listine je predmet dokazne presoje, ne pa presoje o utemeljenosti predloga za izločitev dokazov, domnevno pridobljenih na nezakonit način.
izvirni način pridobitve lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice s sodno odločbo – sklep o domiku – sklep o izročitvi nepremičnine kupcu – konstitutiven vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – deklaratoren vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo
Dejstvo, da pravnomočen sklep o izročitvi nepremičnine, prodane na javni dražbi, še ni zemljiškoknjižno realiziran, na obstoj kupovalkine lastninske pravice nima vpliva. Vpis lastninske pravice v tem primeru ni konstitutivne narave.
odškodninska odgovornost države – odškodninska odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ – protipravno ravnanje upravnega organa – izdaja upravne odločbe – kvalificirana stopnja napačnosti – zavestna napačna razlaga materialnega predpisa – zavestna kršitev postopka
Pogoj za nastanek odškodninske odgovornosti države je krivdno protipravno delovanje, ki je povzročilo nastanek škode posamezniku. Država namreč odgovarja za škodo po splošnih načelih odškodninske odgovornosti. Civilno sodišče lahko odloča o nezakonitosti oziroma protipravnosti (ki je predpostavka za odškodninsko obveznost) tudi do končne ali pravnomočne upravne odločbe, pri čemer pa ustaljena sodna praksa protipravnost pri izdaji upravnih odločb v smislu civilne odškodninske odgovornosti priznava le, če so obremenjene s t. i. kvalificirano stopnjo napačnosti, to je z namensko oziroma zavestno napačno razlago materialnega predpisa ali zavestno kršitvijo postopka, in ne pri vsaki zmotni uporabi materialnega prava ali kršitvi postopka.
priposestvovanje – dobra vera – trditveno in dokazno breme – vpis v zemljiško knjigo – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Za tožence ni sporno, da je tožnica lastninsko pravico na nepremičninah priposestvovala, uveljavljajo pa omejitev priposestvovanja po drugem odstavku 44. člena SPZ, saj trdijo, da so se v zemljiško knjigo vpisali kot dobroverni. Ob tem si nepravilno razlagajo dokazno breme glede dobrovernosti. V primeru, kot je obravnavani, gre za konkurenco dobrih ver. Dokazno breme izpodbijanja tožničine dobre vere kot pogoja za priposestvovanje je na strani tožencev, izpodbijanje dobre vere pri pridobivanju lastninske pravice tožencev ob vpisu v zemljiško knjigo pa je na strani tožnice. Sodišče je dokazno breme upoštevalo in je pravilno uporabilo materialno pravo. Drži pa, da je dokazna ocena slabovernosti tožencev obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo, saj se je sodišče oprlo na trditve, ki jih tožnica ni podala, medtem ko njene, sicer obširne trditvene podlage glede nedobrovernosti tožencev ni izčrpalo.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DAVKI - USTAVNO PRAVO
VSL0083825
ZASP člen 122, 130, 130/1, 153, 156, 156/1, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/4, 157/6, 157/7, 157a, 157a/1, 157a/2, 157b, 157b/1, 157b/3, 157e, 157e/1, 157e/1-1, 158, 158/1, 158/2, 164, 164/1, 168, 168/3. ZASP-B člen 17. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 4, 4/2, 12. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005) člen 1, 1/2. OZ člen 131, 131/1, 132, 164, 190, 198. ZS člen 3, 3/1, 103, 103/2, 109, 109/1. ZDDV-1 člen 3, 3/1, 33, 33/1, 33/2. Pravilnik o izvajanju ZDDV-1 člen 13.
sorodne pravice - pravice izvajalcev - pravice proizvajalcev fonogramov - javna priobčitev komercialnih fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - skupni sporazum o višini nadomestil - tarifa - neupravičena pridobitev - odškodninski zahtevek - višina zahtevkov iz neupravičene pridobitve - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - monopolni položaj kolektivne organizacije - omejitev pogodbene avtonomije - dolžnost skleniti pogodbo - kontrahirna dolžnost - povrnitev škode - civilna kazen - stroški terenskega preverjanja - DDV - davčni obračun - trditvena podlaga - vezanost sodnika na ustavo in zakon - enotna sodna praksa - odstop od ustaljene sodne prakse - pravna varnost
Nižja sodišča imajo pravico odstopiti od oblikovane sodne prakse VSRS, ob predpostavki, da za svojo odločitev ponudijo zadostno argumentacijo, ki nima značaja samovolje sodnika oziroma sodišča. Takšna samovolja ni podana niti v primeru, ko se s strani nižjega sodišča izkaže kot pravilno vztrajanje pri že zavzetih materialnopravnih zaključkih, ki jih je nadrejeno sodišče v ustaljeni sodni praksi opredelilo kot zmotne, v kolikor za to ponudi dodatne argumente, ki pri obravnavi precedenčnega primera niso bili izpostavljeni, oziroma se instančno sodišče do njih ni argumentirano opredelilo.
Po stališču pritožbenega sodišča zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve obstoji vzporedno z odškodninskim, v dispoziciji stranke pa je, na kakšen način ga bo uveljavljala. Ker iz trditvene podlage tožeče stranke izhaja, da je navedla vsa pravno pomembna dejstva o neupravičeni obogatitvi po 198. členu OZ, kot tudi elemente odškodninske odgovornosti tožene stranke po 131. členu OZ, sodišče prve stopnje zahtevka ni zmotno opredelilo za deliktnega.
Glede na kogentna določila 168. člena ZASP ni nobene zakonske podlage, da bi lahko tožeča stranka v okviru sklepanja skupnega sporazuma urejala obseg upravičenj, ki jih lahko uveljavlja zoper kršitelja pravice, to je toženo stranko. Ravno tak učinek poskuša tožeča stranka doseči z interpretacijo, da skupni sporazum ne učinkuje na toženo stranko in da zanjo še vedno veljajo določila tarife tožeče stranke. Ob upoštevanju razlik bi to pomenilo, da bi tožeča stranka lahko kot odškodnino za nezakonit poseg v položaj nosilcev pravic uveljavljala nadomestilo, ki bi bilo od dvakrat do devetkrat višje, kot bi ga lahko terjala od uporabnika, v kolikor bi imela z njim sklenjeno pogodbo.
ZVEtL člen 7, 7/3, 7/4, 8, 30, 30/5. ZNP člen 21, 29, 29/2, 30, 30/5.
pripadajoče zemljišče – stavba, zgrajena pred januarjem 2003 – določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – upravna dovoljenja – izrek sklepa – stroški postopka
Sodišče prve stopnje je ob pomoči izvedenke gradbene stroke ugotovilo obseg pripadajočega zemljišča k obema stavbama ob upoštevanju upravnih dovoljenj, na podlagi katerih sta bili stavbi zgrajeni, saj obsega pripadajočega zemljišča ni bilo možno ugotoviti na podlagi domneve iz petega odstavka 30. člena ZVEtL.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073688
ZGD-1 člen 636. OZ člen 338, 349, 365, 369, 369/3, 402.
jamstvo oddeljene družbe za obveznosti prenosne družbe – solidarna odgovornost za obveznosti prenosne družbe – začetek teka zastaralnega roka – nastanek solidarne obveznosti – vpis v sodni register – varstvo upnikov – zastaranje – vštevanje pretečenega zastaralnega roka prednika – pretrganje zastaranja – vložitev tožbe – zadržanje zastaranja v času pravde – pripoznava dolga – subjektivne meje pravnomočnosti – pomanjkljiva trditvena podlaga
Tožeča stranka pred vpisom tožene stranke v sodni register ni imela možnosti uveljavljati terjatve zoper toženo stranko. Zato je materialnopravno zmotno stališče prvostopenjskega sodišča, da je potrebno v korist tožene stranke šteti, da je zastaralni rok pričel teči že z zapadlostjo obveznosti glavnega dolžnika. Takšna razlaga bi namreč izničila namen varstva upnikov, ki ga zasleduje 636. člen ZGD-1. Po mnenju pritožbenega sodišča je z vidika zastaranja potrebno izenačiti položaja glavnega dolžnika (prenosne družbe) in novega solidarnega dolžnika na dan nastanka solidarne obveznosti, to je na dan vpisa tožene stranke v sodni register (23. 4. 2009). V korist tožene stranke bi v smislu zastaranja obveznosti šlo samo obdobje že iztečenega roka zastaranja v razmerju do glavnega dolžnika na ta presečni datum. Ker v konkretnem primeru zaradi vložene tožbe zoper glavnega dolžnika zastaranje ni teklo, to pomeni, da je v razmerju do novega solidarnega dolžnika pričel teči zastaralni rok šele od vpisa tožene stranke v sodni register. Glede na to, da je tožeča stranka tožbo zoper toženo stranko, ki je bila vpisana v sodni register 23. 4. 2009, vložila 23. 4. 2012, to pomeni, da je bila tožba vložena zadnji dan pred iztekom zastaralnega roka. Zato je materialnopravno zmotno sklepanje prvostopenjskega sodišča o zastaranju vtoževanih terjatev.
DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0060971
ZMZPP člen 37, 37/2, 37/3. ZZZDR člen 65, 105, 105/3, 129. ZPP člen 82, 82/2, 82/2-5, 83, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-9.
razveza zakonske zveze – uporaba prava – spor z mednarodnim elementom – razmerja med starši in otroki – zaupanje otrok v varstvo in vzgojo – zaslišanje otroka – koristi otroka – določitev preživnine – pravica uporabe svojega jezika v postopku – načelo kontradiktornosti – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zaslišanje stranke – zastopanje po začasnem zastopniku
Sodišče prve stopnje je res uporabilo le slovensko pravo in ne tudi kumulativno prava Srbije. Tudi če bi bilo treba kumulativno uporabiti pravo Republike Srbije in če to ne bi omogočalo razveze, bi se zakonska zveza smela razvezati tudi, če bi za to obstajali le razlogi po slovenskem pravu, ti pa so nevzdržnost zakonske zveze (65. člen ZZZDR), za kar zadošča, da je zakonska zveza nevzdržna le za enega zakonca. A tudi srbski zakon, ki ureja družinska razmerja (Porodični zakon), v 41. členu določa, da ima vsak zakonec pravico do razveze, če so zakonski odnosi resno in trajno moteni ali objektivno ni mogoče uresničiti življenjske skupnosti zakoncev. Navedeno pomeni, da srbski in slovenski zakon določata vsebinsko zelo podobne pogoje za razvezo zakonske zveze, ki so v konkretnem primeru tudi izpolnjeni.
Neutemeljen je očitek, da tožencu ni bil dana možnost obravnavanja oz. da je sodišče odločilo brez zaslišanja toženca, saj te možnosti ni imelo: če mu ni bilo mogoče vročiti sodnih pošiljk, ga tudi zaslišati menda ni bilo mogoče. Kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zato ni podana, saj je toženca zastopal začasni zastopnik, prav tako tudi ne kršitev iz 9., ki je storjena v primeru, če je sodišče v nasprotju z določbami tega zakona zavrnilo zahtevo stranke, da bi uporabljala v postopku svoj jezik in v svojem jeziku spremljala postopek. Sodišče prve stopnje sploh ni imelo možnosti, da bi to kršitev storilo.