prevzem dolga – učinki pogodbe o prevzemu dolga – sprememba dolžnika – soglasje upnika – delna izpolnitev
Prevzem dolga se opravi s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, v katero je privolil upnik. Toženka tega ne more dokazati (le) s sklicevanjem na elektronsko komunikacijo, ki je potekala med prevzemnico in upnico (ki to dejstvo zanikata), temveč bi morala z drugimi dokazi dokazati obstoj pogodbe, sklenjene med njo in prevzemnikom terjatve.
odškodninska odgovornost države – odškodninska odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ – protipravno ravnanje upravnega organa – izdaja upravne odločbe – kvalificirana stopnja napačnosti – zavestna napačna razlaga materialnega predpisa – zavestna kršitev postopka
Pogoj za nastanek odškodninske odgovornosti države je krivdno protipravno delovanje, ki je povzročilo nastanek škode posamezniku. Država namreč odgovarja za škodo po splošnih načelih odškodninske odgovornosti. Civilno sodišče lahko odloča o nezakonitosti oziroma protipravnosti (ki je predpostavka za odškodninsko obveznost) tudi do končne ali pravnomočne upravne odločbe, pri čemer pa ustaljena sodna praksa protipravnost pri izdaji upravnih odločb v smislu civilne odškodninske odgovornosti priznava le, če so obremenjene s t. i. kvalificirano stopnjo napačnosti, to je z namensko oziroma zavestno napačno razlago materialnega predpisa ali zavestno kršitvijo postopka, in ne pri vsaki zmotni uporabi materialnega prava ali kršitvi postopka.
Okoliščina, da v zvezi s prostori, na katere se predlog za delitev nanaša, etažna lastnina ni bila vzpostavljena, pomeni, da ti niso samostojen objekt lastninske pravice, kar onemogoča, da bi bili predmet kakršnekoli v 70. členu SPZ predvidene oblike delitve. Okoliščina, da so bili predmet obravnav različnih postopkov (odločb) oziroma (pravno-poslovnih) razpolaganj, tega v ničemer ne spremeni.
predpogodba – utrditev obveznosti – ara – vračilo dvojne are – ara kot odstopnina – nesklenitev pogodbe – razlog za nesklenitev glavne pogodbe – trditveno in dokazno breme – zastopanje – učinki zastopanja – ugovor neizpolnjene pogodbe
Če bi toženka želela plačano aro obdržati, bi morala glede na določila predpogodbe izkazati, da obstoji odgovornost za neizpolnitev predpogodbe zgolj na strani tožnika, česar pa ni uspela izkazati.
Tudi že zgrajena stanovanja so lahko obremenjena s pravnimi oziroma stvarnimi napakami. Prodaja stanovanj s takimi pomanjkljivostmi pa predstavlja neizpolnitev obveznosti s strani investitorja oziroma vmesnega kupca kot prodajalca po prodajni pogodbi (1. člen ZVKSES). Ravno pred tako poslovno prakso želi zakon zaščititi končne kupce.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - gradnja na tujem svetu - originarna pridobitev lastninske pravice - posest - dobra vera - obnova objekta - gradnja novega objekta - neurejena meja - nedobroverni graditelj
Na podlagi določila 25. člena ZTLR, ki ureja pridobitev lastninske pravice nedobrovernega graditelja, se lahko pridobi lastninska pravica le, če gre za nov gradbeni objekt s spremenjeno identiteto objekta.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL00000112
OZ člen 62, 62/1, 336, 336/1, 631. - člen 63, 63/1, 116. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
zastaranje - ugovor zastaranja - kdaj začne zastaranje teči - računanje časa - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika - neposreden zahtevek podizvajalca do naročnika - obstoj zapadle terjatve
Prvi odstavek 336. člena OZ določa, da zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, če za posamezne primere ni z zakonom določeno kaj drugega. Kadar je določen plačilni rok (v konkretnem primeru 60 dni), zastaranje ne more začeti teči pred iztekom roka, temveč šele prvi naslednji dan po tako določenem plačilnem roku (prim. prvi odstavek 62. člena OZ).
Nastanek neposrednega zahtevka iz 631. člena OZ začne učinkovati v razmerju do naročnika, ko podizvajalec uveljavi ta zahtevek. Od tega trenutka dalje naročnik svoje obveznosti ne more več veljavno izpolniti s plačilom glavnemu izvajalcu, ampak le še s plačilom podizvajalcu. Za presojo utemeljenosti zahtevka je zato bistven trenutek, ko podizvajalec proti naročniku uveljavlja zahtevek in ne datum vložitve tožbe. Ker je v konkretnem primeru tožnik toženki podal neposredni zahtevek 28. 3. 2011, je povsem nepomembno, ali je ob vložitvi tožbe 30. 10. 2013 obstajala zapadla terjatev tožnika (podizvajalca) do toženke (naročnice).
Izdana situacija (oziroma račun), zoper katero ni vložen ugovor, postane samostojni pravni temelj nastanka obveznosti.
izvirni način pridobitve lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice s sodno odločbo – sklep o domiku – sklep o izročitvi nepremičnine kupcu – konstitutiven vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – deklaratoren vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo
Dejstvo, da pravnomočen sklep o izročitvi nepremičnine, prodane na javni dražbi, še ni zemljiškoknjižno realiziran, na obstoj kupovalkine lastninske pravice nima vpliva. Vpis lastninske pravice v tem primeru ni konstitutivne narave.
ZPP člen 105, 105/3, 105b, 105b/1, 105b/4, 108, 335, 336. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih.
pisna vloga – vloga v elektronski obliki – vlaganje vlog v elektronski obliki – podpis vloge – varni elektronski podpis, overjen s kvalificiranim potrdilom – nepopolna vloga – nepopolna pritožba – obvezne sestavine pritožbe – podpis pritožnika – nepodpisana pritožba – dopolnitev pritožbe – dopolnitev nepopolnih vlog v pritožbenem postopku – zavrženje pritožbe
Pisna vloga je tista, ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana (vloga v fizični obliki), ali vloga, ki je v elektronski obliki in je podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – delni ugovor – delna razveljavitev sklepa o izvršbi – sestavljena glavnica – nejasnost odločitve
Ko sodišče delno razveljavi sklep o izvršbi na podlagi 62. člena ZIZ tako, da se glede dela zahtevka postopek nadaljuje v postopku gospodarskega spora, delno pa se izvršba nadaljuje, mora biti iz izreka jasno razvidno, v katerem delu se postopek nadaljuje pred pravdnim sodiščem (posledično tudi v katerem delu se izvršba nadaljuje).
Razveljavitev v presežku je iz povedanega razloga nejasna (tako glede glavnice kot tudi zakonskih zamudnih obresti) in obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka.
ZDT člen 192. ZKP člen 25, 25/1, 25/1-1,313, 443, 443/5. ZS člen 40a.
stvarna pristojnost - zavrženje obtožnega predloga - specializirani oddelek za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih dejanj
Pri pristojnosti iz 40.a člena Zakona o sodiščih, na katerega se sodišče prve stopnje v razlogih sklepa sklicuje, ne gre za izključno stvarno pristojnost navedenega oddelka pri okrožnem sodišču, temveč za pristojnost, ki je zgolj prilagojena posebnostim kaznivih dejanj, ki jih ta oddelek po zgornji zakonski določbi obravnava.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0071099
OZ člen 39, 39/2, 40, 40/2. ZIZ člen 170, 170/2, 198.
konkurenca dveh upnikov – posojilna pogodba – pogodba o zavarovanju terjatve z zastavno pravico – hipoteka – terjatev iz naslova plačila uporabnine – uporaba solastne stvari – izvršilni naslov – predlog za izvršbo – fiktivnost pogodb – ničnost pogodbe o zavarovanju terjatve – nedopusten nagib – nasprotovanje moralnim načelom – otežitev ali onemogočitev poplačila terjatve drugega upnika – vedenje sopogodbenika za nedovoljen nagib
Ključni oziroma prevladujoči nagib prve toženke za sklenitev pogodbe o zavarovanju terjatve drugega toženca je bil v izigranju tožnika oziroma, kot je zaključilo sodišče prve stopnje, v otežitvi ali onemogočitvi tožnikove pravice do plačila terjatve iz naslova uporabnine. Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je tak nagib nedopusten, ker je v opreki z moralnimi načeli, drugi toženec pa je za nedovoljen nagib nedvomno vedel oziroma bi zanj glede na okoliščine moral vedeti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0060976
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 619, 620, 620/3, 640, 641.
pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – nasprotje v razlogih o odločilnih dejstvih – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – podjemna pogodba – stvarne napake – znižanje plačila
Sodišče po eni strani sledi tožeči stranki, da je račune za opravljeno delo na hiši tožencev izstavljala tudi A. A. s.p., po drugi strani pa kot plačilo računov za opravljena dela za hišo ne upošteva plačil, ki so bila tožeči stranki nakazana s strani A. A. s.p. Podana je kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj se sodbe v tem delu zaradi pomanjkanja razlogov o odločilnih dejstvih ter nasprotujočih si zaključkov ne da preizkusiti.
ZOR člen 196, 200, 203. OZ člen 287, 288. ZPP člen 216.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – železniški promet – višina odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – bodoča škoda – zmanjšanje življenjske aktivnosti – odškodnina iz naslova tuje pomoči do konca zdravljenja – prosti preudarek – običajna pomoč med zakonci – mesečna renta za tujo pomoč – sprememba prisojene odškodnine – vračunavanje izpolnitve – obvestilo dolžnika o vrstnem redu plačila obveznosti – višina plačila glavnice – dokazno breme – porazdelitev dokaznega bremena – predlaganje dokaza „po potrebi“
Ni pravne podlage za revalorizacijo prisojene rente iz naslova tuje pomoči. Pri renti gre za vrsto odškodnine, zato je v primeru spremenjenih okoliščin (občutni rasti življenjskih stroškov) mogoča zgolj sprememba prisojene odškodnine (196. člen ZOR), kar mora stranka zahtevati s posebnim zahtevkom (po tem, ko je do spremembe okoliščin že prišlo).
Dogovor o odstopanju od dejanske stanovanjske površine ni v nasprotju s 3. členom OZ. Vsem je bilo določilo znano in mu niso nasprotovali. Tudi niso trdili, da so se o tem določilu pogajali s prodajalcem, pa niso bili uspešni. Kdaj se pogodbeni pogoji (torej tudi pogoji splošnih pogojev) štejejo za nepoštene, določa 24. člen ZVPot. Ta med drugim določa, da se pogoji štejejo za nepoštene, če v škodo potrošnika povzročijo znatno neravnotežje o pogodbenih pravicah in obveznosti strank. Zmanjšana površina stanovanje je v škodo kupca, vendar zmanjšanje v višini do 2% ni povzročilo znatnega neravnotežja v pogodbenih pravicah in obveznosti strank in tudi ni povzročilo, da je izpolnitev pogodbe znatno drugačna od tiste, kar je kupec utemeljeno pričakoval.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053489
ZIZ člen 17, 20a, 20a/3. ZPotK-1 člen 15, 15/2. OZ člen 25, 28. ZPP člen 212.
izvršilni naslov – notarski zapis – izvršljivost notarskega zapisa – izjava o odstopu – oblikovalno upravičenje upnika – odpoklicna pravica upnika – zapadlost terjatve – trditveno in dokazno breme
Dolžnik ne more uspeti z vztrajanjem, da predložene listine ne dokazujejo obstoja terjatve. Na konkretne trditve o stanju obveznosti mora dolžnik konkretno odgovoriti. Tega dolžnik ni storil, zato ni uspel izpodbiti, da je imel upnik oblikovalno upravičenje v trenutku, ko je podal izjavo o odstopu.
Sodišče prve stopnje se je postavilo na pravilno stališče, izhajajoč iz določb notarskega zapisa, da sta stranki v tem primeru dogovorili pogodbeno pravilo, po katerem začne izjava o uresničitvi oblikovalne pravice učinkovati že, ko upravičenec izjavo volje o uresničitvi te pravice pošlje na določen način (priporočeno) na naslov, določen v pogodbi. Taka določba je zapisana v Pogodbi o dolgoročnem evro kreditu in je upoštevna glede na dispozitivno naravo 25. in 28. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – UPRAVNI SPOR – OBLIGACIJSKO PRAVO – JAVNA NAROČILA
VSL0082168
ZPP člen 1, 18. ZRPJN člen 12, 22. ZPVPJN člen 15, 15/2, 26, 26/1, 26/3. ZUS-1 člen 1. OZ člen 190.
postopek oddaje javnega naročila za gradnje – zahtevek za revizijo – vložitev zahtevka za revizijo – obvezne sestavine zahtevka za revizijo – potrdilo o plačilu takse – stroški revizijskega postopka – taksa v revizijskem postopku – predhodni preizkus zahtevka za revizijo v predrevizijskem postopku – sodna pristojnost – civilni postopek – civilnopravno razmerje – upravna zadeva – neupravičena obogatitev
Četudi se sklicuje na neupravičeno obogatitev, tožeča stranka v citiranem sodnem postopku uveljavlja takso, ki bi jo tožena stranka morala plačati v postopku javnega naročanja, kjer je ta določena kot procesna predpostavka za obravnavo zahteve. Tožeča stranka z uveljavljanjem tega tožbenega zahtevka deluje kot oblast, zaradi česar ne gre za civilni spor, za katerega bi bilo pristojno sodišče splošne pristojnosti.
ZPP člen 30, 30/1, 481, 481/1, 481/1-1, 481/1-2, 482, 482/1, 482/2. SZ-1 člen 146, 146/1. OZ člen 771.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - presonalni kriterij - javni sklad - organizacija z javnimi pooblastili - izpolnitev obveznosti na podlagi pogodbe o opravljanju storitev upravljanja stanovanj - civilnopravno razmerje
Javni sklad ne izpolnjuje subjektivnega kriterija za sojenje po določbah ZPP o gospodarskih sporih.
Tožeča stranka od tožene stranke vtožuje izpolnitev obveznosti na podlagi pogodbe o opravljanju storitev upravljanja stanovanj. Terjatev do tožene stranke vtožuje na podlagi določb pogodbe in v skladu s 771. členom Obligacijskega zakonika. Gre torej za klasično civilno-pravno razmerje zato tožeča stranka v tej pravdi ne nastopa kot organizacija z javnimi pooblastili na podlagi posebnega zakona.