ZPP člen 115, 115/1, 258, 258/2, 339, 339/2, 339/2-8.
odsotnost z naroka - opravičen razlog
Zgolj izražanje namere udeležbe na strokovnem izobraževanju ne more biti razlog za odsotnost iz naroka. Stranka mora namreč ne le zatrjevati upravičenih razlogov, temveč tudi izkazati upravičene razloge za preložitev naroka.
stroški – nadzor upravitelja nad poslovanjem dolžnika – zavrženje predloga za začetek stečajnega postopka – aktivna legitimacija za začetek stečajnega postopka – umik predloga za začetek postopka prisilne poravnave
Predmetni stečajni postopek se je začel na predlog pritožnikov. Posledica tega stečajnega postopka je bil insolvenčni postopek St 2507/2013, ki se je začel na dolžnikov predlog. Ker se je po umiku predloga za začetek postopka prisilne poravnave postopek prisilne poravnave ustavil, se je predhodni postopek odločanja o predlaganem začetku stečajnega postopka nadaljeval, upravitelj pa je imel pristojnosti po določbah 237.a in 238. člena ZFPPIPP. Kasneje se je v stečajnem postopku izkazalo, da predlagatelji stečajnega postopka niso imeli aktivne legitimacije za začetek stečajnega postopka, zato je bil njihov predlog zavržen. Če je temu tako, gre v tem delu za stroške, ki so bili povzročeni s strani upnikov (predlagateljev) in jih morajo le-ti tudi plačati.
razrešitev stečajnega upravitelja - sorazmernost posega - pravica do izjave - dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja - javno zaupanje - začasna ustavitev imenovanja za upravitelja v novih zadevah - uvedba kazenskega postopka - pravnomočnost obtožnice
Ni pomembno, ali je upravitelj z odločbo ministrstva za pravosodje o začasni ustavitvi imenovanja v novih zadevah sploh seznanjen. Izdaja take odločbe ima učinke tudi na prejšnja imenovanja upravitelja.
Pogoj za opravljanje funkcije upravitelja je tudi to, da je oseba vredna javnega zaupanja za opravljanje te funkcije (7. točka drugega odstavka 108. člena ZFPPIPP). Zakonodajalec je ocenil, da obstaja resen dvom v ta pogoj tudi v primerih iz drugega odstavka 112. člena ZFPPIPP. Tudi po oceni višjega sodišča ne gre za nesorazmeren poseg v pravice upravitelja, saj je javno zaupanje v osebo, ki opravlja funkcijo upravitelja, tako pomembno, da nastop pravnega dejstva iz drugega odstavka 112. člena ZFPPIPP upravičuje razrešitev upravitelja tudi v prej dodeljenih zadevah. Če država proti upravitelju vodi kazenski postopek zaradi določenih kaznivih dejanj, ni niti videza javnega zaupanja v to osebo, kar pa bi lahko pomembno ogrozilo izvedbo postopka zaradi insolventnosti in njegovo verodostojnost onkraj vsakega dvoma glede upravitelja. Upravitelj je le organ postopka zaradi insolventnosti, ki mora predvsem poskrbeti za pravice upnikov, ki morajo v njegovo delo zaupati, pri tem pa se ne more sklicevati na pridobljeno pravico do opravljanja funkcije upravitelja v določeni zadevi zaradi insolventnosti.
ZZK-1 člen 140, 142, 152, 196, 197. Pravilnik o zemljiški knjigi člen 11.
vsebina zemljiškoknjižnega predloga – obrazložitev zemljiškoknjižnega predloga – seznanjenost udeležencev s procesnimi dejanji drugih udeležencev
S procesnimi dejanji drugih udeležencev (in sodišča) mora biti udeleženec seznanjen, v konkretni zadevi pa očitno v pomembnem segmentu (glede listin, ki predstavljajo podlago za vpis, vključno s konkretnimi podatki o hrambi) ni bil. Že zato je odločitev v izpodbijanem sklepu problematična.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VSL0063244
ZPIZ-1 člen 272, 272/1. OZ člen 171, 171/1. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme člen 8, 8/1, 21.
povrnitev povzročene škode od delodajalca - zahtevek zavoda - nadomestilo za invalidnost - delna invalidska pokojnina - odgovornost delodajalca za škodo zavodu - opustitev ukrepov za varnost in zdravje pri delu - voziček, ki ni prirejen prevažanju jeklenk - deljena odgovornost - prispevek oškodovanca - verjetnost (so)povzročitve škodnega dogodka - varna pritrditev jeklenke
Deljeno odgovornost ne ureja ZPIZ-1, temveč OZ. Po prvem odstavku 171. člena OZ ima oškodovanec, ki je tudi sam prispeval k nastanku škode ali je povzročil, da je bila škoda večja, kot bi bila sicer, pravico samo do sorazmerno zmanjšane odškodnine. Ali je določeno dejanje ali opustitev vzrok nastanku škode, je vprašanje vrednotenja (vrednostne ocene). Enako velja za oceno soprispevka, ki se meri skozi prizmo verjetnosti (so)povzročitve škodnega dogodka.
Ni pomembno, ali je jeklenka padla med počasnim pomikanjem vozička po tirnicah, ko naj bi oškodovancu spodrsnilo in naj bi jeklenko pri tem zadel z roko, ali pa je jeklenka padla zaradi premočnega potega cevi, ki je bila priključena nanjo, s strani drugega delavca. Takšni dogodki niso neobičajni in bi jih tožena stranka morala predvideti. Zato bi morala poskrbeti, da bi bodisi zagotovila voziček z ustrezno varovalno košaro, kar bi preprečevalo takšne padce jeklenk, zlasti zato, ker je s tovrstnimi vozički razpolagala, bodisi bi lahko na kakšen drugačen način poskrbela za varno pritrditev jeklenke. Ravno pritrditev jeklenke bi odstranila riziko njenega padca.
Ustava RS člen 11. SR člen 61, 62. Pravilnika o ovojnici za vročanje po pošti člen 4.
pravice narodnih skupnosti - vodenje postopka v jeziku manjšine
Šele če sodišče na podlagi izjave stranke ugotovi, da je treba voditi postopek v italijanskem oziroma madžarskem jeziku ali dvojezični postopek, to ustrezno zaznamuje in za naprej po potrebi vodi tudi dvojezični postopek, po potrebi tudi s pomočjo zagotovitve ustnega prevajanja v jezik narodnosti, če ga ne razumejo vsi udeleženci postopka.
Ugotoviti je, da je tožnik kršil pravilo o prednostni cesti. Ker nasprotnemu udeležencu, torej vozniku tovornega vozila ni moč očitati ravnanja v nasprotju s cestnoprometnimi predpisi, saj je bilo ugotovljeno, da je vozil v okviru dovoljene hitrosti (48 km/h) ter po prednostni cesti in v skladu s postavljenimi znaki (prometna signalizacija glede obvoza je bila postavljena za križiščem), je izključna odgovornost za nastanek prometne nezgode na strani tožnika.
upniški odbor – ovire za imenovanje članov upniškega odbora – podatki v poslovnih knjigah – presoja pravilnosti podatkov iz poslovnih knjig
Ali so navedbe v poslovnih knjigah pravilne ali ne, ni stvar presojanja v postopku imenovanja upniškega odbora, razen morda, če so tako očitno neutemeljene, da jih upravitelj ne bi smel upoštevati. Pri tem je presoja ovir naloga sodišča in ne upravitelja, ta mora sodišču le posredovati vse potrebne podatke o tem, kaj izhaja iz poslovnih knjig.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – obročno plačilo sodne takse – občutno zmanjšana sredstva za preživljanje – pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev – dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka – lastni dohodek družine – število članov družine, ki se preživlja z dohodkom
Glede na to, da mesečni povprečni dohodek na člana družine za približno 240,00 EUR presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, tožnika nista upravičena niti do delne oprostitve plačila takse, pač pa do njenega obročnega plačila.
ZZK-1 člen 146, 234, 234/1, 234/5, 236, 236/1, 236/2.
predlog za začetek postopka za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – utemeljenost predloga
Sklicevanje pritožbe na določbo 146. člen ZZK-1 je neutemeljeno, saj ni šlo za vprašanje izpolnitve procesih predpostavk za odločanje, pač pa je bil predlog neutemeljen.
izvršba na nepremičnine - pristop upnika k začeti izvršbi - sklep o nepristojnosti
Ko je pristop izveden, sodišče, ki vodi postopek v vodilni zadevi, opravlja vsa procesna dejanja za vodilno in hkrati pristopljeno zadevo, tako tudi odloča o morebitni ustavitvi izvršbe na izvršilne predmete, glede katerih je bil izveden pristop.
ZIZ člen 15, 19, 19/1, 40, 40/5, 40/7, 42, 42/1. ZPP člen 7, 7/2, 108, 108/1, 212.
postopek izvršbe na podlagi izvršilnega naslova - izvršilni naslov - izvršljivost sodbe - potrdilo o izvršljivosti - trditveno in dokazno breme - upravičen dvom o verodostojnosti listin iz predloga za izvršbo - poziv k dopolnitvi predloga - formalno pomanjkljiv predlog
Upnik v predlogu za izvršbo ni zatrjeval, da bi bila sodba, na podlagi katere je predlagal izvršbo, (že) izvršljiva, saj je v predlogu za izvršbo izrecno navedel, da potrdilo o izvršljivosti sodne odločbe ni izdano, poleg tega pa tudi ni navedel datuma izvršljivosti sodne odločbe. Glede na navedeno in upoštevaje pravilo o vezanosti sodišča na trditveno in dokazno podlago strank upnik sodišču neutemeljeno očita, da bi moralo opraviti uradne poizvedbe glede izvršljivosti sodbe.
spor majhne vrednosti – nedovoljeni pritožbeni razlogi – izpodbijanje dejanskega stanja – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – trditveno breme – obrazložen ugovor – priznana dejstva
Ker toženka ni obrazloženo nasprotovala navedbam tožnice o količini naročenega in dobavljenega blaga, je skladno z drugim odstavkom 214. člena ZPP prvostopenjsko sodišče štelo trditve o količini blaga za priznane.
odlog izvršbe - nenadomestljiva škoda - težko nadomestljiva škoda
Izguba premoženja in doma v primeru nepremičninske izvršbe, kar izpostavlja dolžnik in to očitno šteje za nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo, nastane v posledici same realizacije nepremičninske izvršbe. Teh posledic zato ni mogoče šteti kot škodo, ki bi opravičevala odlog izvršbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0071016
ZPP člen 270, 270/3, 298, 298/3, 298/4, 329, 329/3, 363. ZVEtL člen 26. ZNP člen 19, 21.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča – udeleženci – predlog – sklep procesnega vodstva – dovoljenost pritožbe
Sklep, s katerim sodišče ugotavlja, kdo so predlagatelji in kako jih bo v nadaljnjem teku postopka navajalo pri odločitvah, je, kolikor sploh gre za sklep (kot obliko odločanja), sklep procesnega vodstva. Za sklepe procesnega vodstva pa velja, da zoper njih ni pritožbe oziroma ni posebne pritožbe.
ZST člen 4, 4/2, 9, 17. ZPP člen 151, 151/1, 163, 163/4.
sodna taksa – izdatek, ki nastane zaradi postopka – veljavnost zakona – oprostitev plačila sodne takse – obseg plačila in povrnitve sodnih taks – prevalitev taksne obveznosti – omejitev taksne obveznosti do višine uspeha oproščene stranke – nastanek taksne obveznosti – pravnomočnost odločitve o glavni stvari – pravica zahtevati plačilo sodne takse – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka
Določba 17. člena ZST določa trenutek nastanka taksne obveznosti drugače, kot je določen v drugem odstavku 4. člena ZST.
ZST-1 člen 12, 12/1, 12/2. ZPP člen 108, 142, 142/3.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju – nepopolna vloga – poziv na dopolnitev vloge – vročanje sodnih pisanj – fikcija vročitve – zavrženje predloga
Predlagateljica v postavljenem roku ni predložila potrdila o premoženjskem stanju, zato je bil njen predlog za oprostitev plačila sodnih taks pravilno zavržen.
ZDR člen 6a, 6a/1, 6a/2, 6a/4, 45, 45/1, 45/3, 165, 165/4. OZ člen 131.
trpinčenje na delovnem mestu - mobbing - odškodninska odgovornost delodajalca - nadomestilo za neizkoriščen letni dopust
Tožena stranka je dokazala, da očitanih ravnanj (da naj ne bi preverila, če tožnica izpolnjuje pogoje za napredovanje; da na nobenih listinah ne navaja tožničine izobrazbe; da jo je ovirala pri koriščenju letnega dopusta...) ni mogoče šteti za trpinčenje na delovnem mestu, saj ni šlo za ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno ali žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti tožnici na delovnem mestu ali v zvezi z delom, kot to določa 6.a člen ZDR. Zato tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu ni utemeljen.
Za priznanje pravice do nadomestila za neizrabljeni letni dopust je bistveno, ali je delavec imel dejansko možnost, da izkoristi pravico do letnega dopusta, ali pa je to možnost izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov. Tožnica je zahtevala izrabo letnega dopusta, kar je bistven predpogoj za odločanje o tem, ali ji je tožena stranka kot delodajalec onemogočila izrabo letnega dopusta. Tožnica je bila v letu 2010 odsotna z dela zaradi bolniškega staleža več kot šest mesecev, dne 11. 4. 2011 pa je zahtevala izrabo letnega dopusta. Tožena stranka ji izrabe letnega dopusta, ki bi ga morala izrabiti do konca tekočega koledarskega leta (najmanj dva tedna), ni odobrila, ker je napačno štela, da je tožnici pravica do izrabe celotnega letnega dopusta ugasnila. Ker tožnica letnega dopusta za leto 2010 ni mogla izrabiti do 30. junija, ji je tožena stranka dolžna plačati ustrezno nadomestilo. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi delno ugodilo in izpodbijani del sodbe spremenilo tako, da je tožena stranka dolžna tožnici plačati ustrezno nadomestilo za neizrabljen letni dopust.
ZPP člen 242, 242/2. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 13.
stroški postopka – priča – nadomestilo plače za pričo
Ker priča ni zahtevala povrnitve stroškov takoj po zaslišanju, je to pravico izgubila po drugem odstavku 242. člena ZPP. Delodajalec priče ne more namesto priče uveljavljati povrnitve izplačanega nadomestila plače za pričo, ki jo je sodišče zaslišalo na naroku, na katerem je priča izrecno izjavila, da stroškov ne priglaša. Sodišče prve stopnje je tako pravilno štelo, da bi morala priča že na navedenem naroku zahtevati povrnitev nadomestila plače, ker tega ni zahtevala, pa je to pravico izgubila in s tem je posledično izgubil to pravico tudi delodajalec.