ZIZ člen 17, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8. ZFPPIPP člen 409, 409/1.
osebni stečaj - odpust obveznosti - pravni učinki odpusta obveznosti - izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete
Pravilno sicer pritožnik navaja, da odpust obveznosti učinkuje tako, da s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve. Vendar pri tem spregleda, da je bilo o terjatvi odločeno naknadno z izvršilnim naslovom.
Ob konkurenci pravil ZFPPIPP o odpustu obveznosti (ki so materialnopravne narave) in pravil o pravnomočnosti in načelu stroge formalne legalitete (ki sta procesnopravne narave), je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da tega ugovora v izvršilnem postopku ni mogoče uspešno uveljavljati.
O neobstoju pasivne (stvarne) legitimacije po naravi stvari ni mogoče odločati s posebnim sklepom, pač pa je to vedno stvar končne odločitve. Le če bi torej sodišče menilo, da stvarna pasivna legitimacija nekaterih nasprotnih udeležencev ni podana, bi lahko predlog proti njim zavrnilo, kar pa bi bila (končna) odločitev o delu predloga.
Pri navideznih pogodbah je podan le zunanji dejanski stan pogodbe. Stranki zavestno in hote v pisni obliki zapišeta nekaj drugega, kot sta se dejansko dogovorili. Njuna pravno poslovna volja, izražena v zapisu pogodbe, je le navidezna, zaigrana. Obe hočeta, da posel velja le navzven, tako da pri drugih nastane zmotna predstava o njunem poslu. Hkrati se strinjata, da tak posel zanju ne velja.
Če je zapis pogodbeno dogovorjenega posojila le navidezen, je posojilojemalec dolžan vrniti posojilodajalcu le toliko, kot je od njega dejansko prejel.
Dokazno breme za obstoj okoliščin, ki preprečujejo odpoved najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine in drugih stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine, je na toženi stranki.
Ker pa gre v obravnavani zadevi za zahtevek v zvezi z odpovedjo najemne pogodbe in izpraznitvijo stanovanja, ki ni v zvezi s stečajno maso, je prvo sodišče pravilno sklepalo, da navedeno dejstvo ne vpliva na predmetni postopek in da zato tudi ne pride do prekinitve postopka.
Dogovor, ki ga niso sklenili vsi dediči, ne predstavlja sporazuma o dedovanju v smislu tretjega odstavka 214. člena ZD, ki ga zapuščinsko sodišče vnese v sklep o dedovanju.
Za dosego standarda obrazloženosti odmere stroškov po višini zadošča, če je odmera na pregleden način, ki omogoča njen preizkus na pritožbeni stopnji, opravljena že na stroškovniku, ki je sestavni del spisa.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084002
SPZ člen 10. ZZK-1 člen 79, 80, 80/2. ZPP člen 190, 196.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje – prenos lastninske pravice med pravdo – zaznamba spora – zaupanje v zemljiško knjigo – vrednost spornega predmeta – nujno sosporništvo – enotno sosporništvo – pasivna legitimacija
Možnost, da toženec med pravdo prenese lastninsko pravico na sporni nepremičnini na drugega, lahko tožnik v tovrstnih sporih (ko se uveljavlja ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi priposestvovanja, to je na izviren način) učinkovito nevtralizira le tako, da ob vložitvi tožbe predlaga tudi zaznambo spora. V tem primeru pravnomočna ugotovitvena sodba o tožnikovi lastninski pravici na sporni nepremičnini učinkuje tudi proti tretjemu (pridobitelju nepremičnine, ki se je kot zemljiškoknjižni lastnik sicer vknjižil po začetku učinkovanja zaznambe spora), pa čeprav ni bil stranka v lastninski pravdi.
prevzemnik zaščitene kmetije – denarna sredstva na banki – sredstva na ZPIZ – izplačilo denarnih sredstev na podlagi sklepa o dedovanju – rok za izplačilo deležev
Sodišče je določilo višino zakonitega deleža na denarnih sredstvih v bankah in na ZPIZ, ki znaša za vsakega od dedičev 1/5. Pojasniti je, da kakršnekoli odredbe oziroma naročila bankam, da dedičem izplačajo deležu ustrezne vsote, v sklepu ni, ker to ni potrebno. Denarna sredstva bodo izplačana na podlagi izpodbijanega sklepa.
kazniva dejanja zoper uradno dolžnost in javna pooblastila – sprejemanje daril za nezakonito posredovanje – dajanje daril za nezakonito posredovanje – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja – konkretizacija zakonskih znakov – obtožni predlog – opis kaznivega dejanja – zavrženje obtožnega predloga – ustavitev kazenskega postopka – formalni in materialni preizkus obtožnega akta – absolutno zastaranje kazenskega pregona – tek zastaralnega roka – razveljavitev sodbe – izredno pravno sredstvo – ustaljena sodna praksa – obvezna veljava odločb ustavnega sodišča – postopek nove razsoje po razveljavitvi pravnomočne sodbe – rok za zaključek postopka nove razsoje – uporaba veljavnega zakona v času storitve kaznivega dejanja – kršitev kazenskega zakona v korist obdolženca – nedovoljenost pritožbe v obdolženčevo škodo – pravni interes – zavrnitev pritožbe
Ocena sodišča prve stopnje v okviru materialnega preizkusa obtožnega predloga, da opis dejanja po obtožbi vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja, je pravilna, zato niso utemeljene pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče obtožni predlog zavreči.
V zvezi z vprašanjem zastaranja kazenskega pregona se je sodišče prve stopnje nepravilno oprlo na določbe KZ glede absolutnega zastaranja, saj ni upoštevalo odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-25/97 z dne 11. 9. 2008, v kateri je Ustavno sodišče določilo način izvršitve odločbe na način, da mora biti do uveljavitve KZ-1 postopek nove razsoje pravnomočno zaključen najkasneje v dveh letih po razveljavitvi pravnomočne sodbe. Posledično je sodišče napačno zaključilo, da je absolutno zastaranje kazenskega pregona že nastopilo, kar je sicer okoliščina, ki izključuje pregon zoper obdolženca.
Namen obličnosti poroštvene izjave narekuje, da mora biti v pisni poroštveni izjavi opredeljena obveznost, na katero se poroštvo nanaša. Če obveznost ni opredeljena ali ni opredeljena tako, da jasno razkriva vse elemente, ki so pomembni za presojo porokovega pravnega položaja – zlasti teže in pomena posledic njegove zaveze – je moč govoriti o ničnosti.
plačilo stroškov omrežnine - javnopravna obveznost - akt o omrežnini
Ker je zaključek sodišča prve stopnje, da gre v obravnavani zadevi za izvajanje javne gospodarske službe na področju energetike in da zato obveznost vtoževane terjatve iz naslova plačila stroškov omrežnine ni stroga obligacijskopravna obveznost, temveč je javnopravna obveznost, ki je naložena v plačilo toženi stranki kot odjemalcu električne energije, nedvomno materialnopravne (in ne dejanske) narave, sodišče prve stopnje pa je glede na zatrjevano dejansko podlago moralo po uradni dolžnosti preizkusiti tudi to pravno podlago, saj bi tudi iz nje lahko izhajala utemeljenost tožbenega zahtevka tožeče stranke, njegov cit. zaključek ni “v popolnem nasprotju z določbo 212. člena ZPP”, ampak je (nasprotno) v skladu z njo.
obvezna mediacija v postopkih zaradi insolventnosti – rešitev spornega vprašanja ali interesnega nasprotja
ZFPPIPP v primeru obvezne mediacije v postopkih zaradi insolventnosti ne govori o sporih, ampak o spornih vprašanjih in interesnih nasprotjih. Institut obvezne mediacije znotraj stečajnega postopka ni primeren za rešitev spornega vprašanja, o katerem že teče pravda na razveljavitev prodaje, h kateri je stečajno sodišče dalo soglasje in je sklep o tem pravnomočen.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064997
OZ člen 179. ZPP člen 324.
povrnitev nepremoženjske škode – pravno priznana škoda – telesne bolečine – strah – sprožilni moment za hrbtenične težave – odškodnina za poseg v čast in dobro ime – objektivna žaljivost – pobotni ugovor – hrbtenica – soprispevek – neenotna sodna praksa o vprašanju procesnega pobotanja – fizično nasilje – padec – toženka je grobo porinila tožnico
Odškodnina za nepremoženjsko škodo se prizna za pravno priznano nepremoženjsko škodo, če okoliščine primera, zlasti stopnja bolečin in strahu ter njihovo trajanje to opravičujejo. Tožnica zaradi udarnin ob prevrnitvi iz čepečega položaja ni trpela takšnih bolečin, da bi bila upravičena do denarne odškodnine. Upravičena pa je do odškodnine zaradi (ponovitve) hrbteničnih težav, ki jih je sprožil padec.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084016
SPZ člen 88. ZPP člen 337, 337/1.
nujna pot – redna raba – značilnost zemljišča – bodoče stanje nepremičnine – nedopustne pritožbene novote
Ker je treba vsebino pojma redne rabe potrebno določati glede na vse okoliščine konkretnega primera, to pomeni, je potrebno ob upoštevanju (dejanskih in pravnih) značilnosti zemljišča in izkazanih interesov lastnikov v ozir vzeti tudi bodoče stanje nepremičnine.
nepremoženjska škoda – pravična denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – zlom nadlahtnice – trajna nezmožnost – trajna nezmožnost igranja rokometa – nedovoljene pritožbene novote
Prisojena odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti zaradi trajne nezmožnosti aktivnega igranja rokometa šestnajstletnega fanta, ki je bil obetaven rokometaš, v višini 7,5 povprečnih plač, je pravilna.
Res je, da prvo sodišče izračuna zakonskih zamudnih obresti k sodbi ni priložilo, kar pa še ne pomeni, da sodba nima razlogov. Sodišče je navedlo vse ustrezne podatke: glavnico ter začetni in končni datum obrestovanja. Program za izračun zamudnih obresti, ki je v uradni rabi pri sodišču, je dostopen na spletni strani Vrhovnega sodišča RS.
Pri dolgoročnih zavarovanjih zavarovalno kritje teče ves čas trajanja pogodbe. Premija pa se obračuna letno (skadenca). Zato niso utemeljeni ugovori tožene stranke, da ni dolžna plačati zapadlih in obračunanih premij, ker na osnovni polici ne piše višina premije.
ZPP člen 180, 180/1, 181, 181/2. ZD člen 34, 34/1.
ugotovitvena tožba – pogodba o preužitku – darilna pogodba – prikrajšanje nujnega deleža – trditveno breme – zahtevek za vrnitev darila v zapuščino – oblikovalni zahtevek – dajatveni zahtevek
Predpostavka vrnitvenega (dajatvenega) zahtevka je oblikovalni zahtevek (zahtevek za (delno) razveljavitev pravnih učinkov zatrjevane (sporne) darilne pogodbe).
Tožnica zahtevka, da „vrednost izročenega premoženja sodi v zapuščino po pokojnici“, po materialnem pravu nima (kolikor je tožbeni zahtevek v tem delu šteti za dajatveni zahtevek). O zahtevku, da je toženec tožnici dolžan izplačati nujni dedni delež, bi bilo (če bi bil določen) pristojno odločati zapuščinsko sodišče; tožnica ima (v pravdi) zoper toženca lahko le zahtevek za (delno) vrnitev darila, in to vrnitev v zapuščino, a pri tem ne celotnega darila, pač pa le darila v delu, kolikor je prikrajšan njen nujni delež. Konkretiziranih trditev o prikrajšanju tožničinega nujnega deleža pa tožnica ne navaja.
Sodišče ni vezano na poimenovanje pogodbe s strani pogodbenih strank, temveč njegova presoja, za katero vrsto pogodbe, temelji na vsebini sklenjenega dogovora. V konkretnem primeru to pomeni, da zgolj naslovitev zadeve v predloženi dokazni listini kot „preklic darilne pogodbe“ in dejstvo, da je v njej govora o darilni pogodbi v povezavi s pravnim standardom hude nehvaležnosti, ne odražata nujno prave volje pogodbenih strank.
Stališče pritožbe, da dogovor o nudenju pomoči oziroma skrb za hrano pomeni bistveno sestavino pogodbe o preužitku, ne drži.