URS člen 22. ZIZ člen 55, 55/1. ZDavP-2 člen 126a. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
ugovor zoper sklep o izvršbi – seznam izvršilnih naslovov – zastaranje pravice do izterjave davka – prenehanje davčne obveznosti zaradi zastaranja – s hipoteko zavarovan dolg – tek zastaralnih rokov – spremenljivost davčnih predpisov – neprava retroaktivnost – načelo zaupanja v pravo – zamudne obresti – pravica do izjave v postopku – vročanje odgovora na ugovor dolžniku – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da se v primerih, kadar zastaralni rok teče v času veljavnosti različnih predpisov, uporabijo določbe tistega zakona, ki je veljal v času, ko se je zastaralni rok iztekel. Ker je v času izteka zastaralnega roka, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje za terjatve v izpodbijanem sklepu, že veljala določba 126.a člena ZDavP-2, bi jo sodišče prve stopnje moralo upoštevati.
ZIZ izrecno ne predpisuje obveznosti vročanja upnikovega odgovora na ugovor dolžniku, kar pa še ne pomeni, da se vročitev lahko v vsakem primeru opusti. Do tega vprašanja se je že opredelilo Ustavno sodišče v odločbi Up-419/10-17 z dne 2. 12. 2010, v kateri je zapisalo, da mora sodišče v primerih, ko ni jasne in nedvoumne zakonske norme, ki bi določala, ali je neko vlogo treba vročiti nasprotniku v opredelitev ali ne, izhajati iz težnje po varovanju bistva človekove pravice do izjave, ki je v tem, da se lahko posameznik izjavi o vsem, kar je pomembno za odločitev o njegovi pravici, in sicer tako o dejanskih kot o pravnih vidikih zadeve, kar izhaja iz 22. člena Ustave.
Sodišče ni vezano na poimenovanje pogodbe s strani pogodbenih strank, temveč njegova presoja, za katero vrsto pogodbe, temelji na vsebini sklenjenega dogovora. V konkretnem primeru to pomeni, da zgolj naslovitev zadeve v predloženi dokazni listini kot „preklic darilne pogodbe“ in dejstvo, da je v njej govora o darilni pogodbi v povezavi s pravnim standardom hude nehvaležnosti, ne odražata nujno prave volje pogodbenih strank.
Stališče pritožbe, da dogovor o nudenju pomoči oziroma skrb za hrano pomeni bistveno sestavino pogodbe o preužitku, ne drži.
O neobstoju pasivne (stvarne) legitimacije po naravi stvari ni mogoče odločati s posebnim sklepom, pač pa je to vedno stvar končne odločitve. Le če bi torej sodišče menilo, da stvarna pasivna legitimacija nekaterih nasprotnih udeležencev ni podana, bi lahko predlog proti njim zavrnilo, kar pa bi bila (končna) odločitev o delu predloga.
Poleg kršitve pogodbene obveznosti mora biti pri poslovni odškodninski odgovornosti izpolnjen tudi pogoj vzročne zveze med kršitvijo pogodbene obveznosti in škodo, ki zaradi te kršitve nastane pogodbi zvesti stranki.
V konkretnem primeru je družba I. d. d. toženi stranki s Pogodbo (med drugim) odstopila vse bodoče terjatve do svojega dolžnika K. d. o. o., ki jih bo pridobila v zvezi z izvajanjem pogodbe št. IG-1-2008 z dne 12. 8. 2008. Takšna opredelitev bodočih terjatev pa dosega standard določljivosti (v Pogodbi je izrecno opredeljen pravni posel, iz katerega bodo nastale odstopljene terjatve, kot oseba odstopnikovega dolžnika), zato so ji bile veljavno odstopljene v zavarovanje.
dedovanje – delitev zapuščine – sporazum o načinu delitve – sklep o dedovanju – vsebina sklepa o dedovanju – stroški postopka
V zapuščinskem postopku sodišče ne odloča o delitvi zapuščine. Le v primeru, če so vsi dediči sporazumni o načinu delitve, sodišče tak sporazum navede v sklepu o dedovanju.
posojilna pogodba - ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja - prevzem izpolnitve - pripoznava dolga s konkludentnim dejanjem - pripoznava zastaranih obveznosti - odpoved zastaranju - materialnopravno zmotna presoja izjave v listini - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Izjavo z dne 24. 7. 2012 je zraven prevzemnika izpolnitve podpisal tudi toženec, ki je tako izrazil svoje soglasje s prevzemom izpolnitve sporne terjatve s strani tretje osebe, s tem pa, ob dejstvu, da je bila predmetna izjava dana tožniku (oziroma njegovemu pravnemu predniku), tudi posredno pripoznal dolg do tožnika iz predmetne posojilne pogodbe. Navedena izjava zato v skladu z drugim odstavkom 364. členom OZ predstavlja konkludentno ravnanje, s katerim je toženec posredno pripoznal svoj dolg.
PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC0004342
ZP-1 člen 90, 90/1. ZPrCP člen 107, 107/3.
kršitev pravice do obrambe - soočenje prič in obdolženca - odklon preizkusa z elektronskim alkotestom - odreditev strokovnega pregleda - zatrjevanje zdravstvenih težav - snemanje policijskega postopka - nedovoljen dokaz
S takim poslovanjem prvostopnega sodišča, ko sta bila obdolženec in zagovornik ves čas obveščena o izvedbi vseh dokazov, ko jima je sodišče na njuno zahtevo izročilo kopije zapisnikov o zaslišanih pričah in ko tudi po prejetju le-teh obramba ni predlagala izvedbo drugih dokazov, razen da je oporekala resničnosti izpovedb obeh zaslišanih policistov in predstavila svoj vidik dogajanja v kritičnem času, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno opravljati soočenje prič z obdolžencem, zato po oceni pritožbenega sodišča nikakor ni kršilo obdolženčeve pravice do obrambe. Če obdolženec odkloni preizkus alkoholiziranosti z alkotestom (in pri tem ne navaja zdravstvenega oziroma drugega s tem povezanega objektivnega vzroka za neopravo takega preizkusa), je postopek preizkusa alkoholiziranosti že zaključen in ni več nobene zakonite podlage za nadaljnje odrejanje preizkusa z etilometrom ali pa strokovni pregled, kot to napak razloguje pritožba. V takem primeru je odklonitev podana že zgolj z odklonom oprave preizkusa z indikatorjem, ne pa tudi s sočasno zavrnitvijo strokovnega pregleda. Obveznost nadaljnje odreditve preizkusa strokovnega pregleda obstaja torej le v primeru nestrinjanja s stopnjo alkoholiziranosti, ki jo pokaže indikator, v primeru zatrjevanja zdravstvenih razlogov in v primeru, če preizkušanec preizkusa z alkotestom ne opravi po navodilih proizvajalca. Policist K. je na zaslišanju povedal, da si je na svoj telefon posnel del postopka z obdolžencem tako, da si ga je predvajal in točno ve, da so bile besede tako izrečene. Do tega dejstva se prvostopno sodišče v izpodbijani sodbi res ni posebej opredeljevalo, očitno iz razloga, ker je obdolženec že tekom postopka o takem domnevno nezakonitem ravnanju policista K. obvestil Specializirano državno tožilstvo RS. S tem posnetkom, ki ga pritožba šteje za nedovoljen dokaz, se sodišče prve stopnje v tem postopku o prekršku sploh ni ukvarjalo, saj tega posnetka s strani policista K. tudi ni terjalo. Zakonitost takratnega ravnanja policista je bil presojan v zato predpisanih postopkih o ravnanju policistov in pri SDT. Zagotovo pa policist K. s takšno izjavo ni zavedel prvostopnega sodišča, da je iz tega razloga njegovi izpovedbi sledilo izpovedi tega posnetka niti ni navajalo, njegova izpovedba pa je bila ocenjevana izključno le v odnosu do ostalih izvedenih dokazov (izpoved policista M., zagovor obdolženca, zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti).
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084034
OZ člen 193, 198. SPZ člen 247, 247/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
uporabnina – uporaba nepremičnine – izročilna pogodba – dosmrtna služnost stanovanja – osebna služnost – soglasje lastnika – neupravičena uporaba tuje stvari – dobrovernost – pošteni pridobitelj – lastninska upravičenja – pravni temelj – tek zamudnih obresti – izračun koristi – primerljiva oddaja – strošek vzdrževanja nepremičnine – nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nasprotje v izreku odločbe
Denarna odmena za neupravičeno uporabo tuje stvari se po splošnih pravilih lahko uveljavlja bodisi na temelju stvarnopravne reparacije, obligacijskih določb o uporabnini ali celo kot odškodnina, kadar je podan element protipravnosti.
Če občinski odlok od zavezanca za plačilo NUSZ določa neposrednega uporabnika, to na samo višino koristi iz naslova plačila najemnine ne vpliva, saj ne gre za razmerje med lastnikoma in uporabniki, temveč za razmerje med uporabniki in občino.
zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - kršitev pravice do izjave
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o tožilčevem predlogu odločilo še preden je prejelo odgovor nanj, ki so ga obdolženčevi zagovorniki vložili pravočasno tako z vidika roka, ki je bil določen za odgovor, kot tudi z vidika časa, ki ga je imelo na razpolago za še pravočasno odločitev o predlogu. S tem je obdolžencu onemogočilo obravnavo njegovega odgovora na predlog državnega tožilca in je bila tako prekršena pravica obdolženca izjaviti se o navedbah državnega tožilca v predlogu za podaljšanje začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pravna oseba – delna oprostitev plačila sodne takse – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – občutno zmanjšanje sredstev – ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse – pavšalni pritožbeni razlogi
Po pozivu sodišča je tožena stranka predložila dokazila v zvezi s predlogom za taksno oprostitev, iz katerih med drugim izhaja tudi, da družba izkazuje kratkoročne aktivne časovne razmejitve, kratkoročne poslovne terjatve do drugih in do dobaviteljev ter poslovne obveznosti do drugih in do dobaviteljev, izkazuje pa tudi denarna sredstva na računih. Vse navedeno pa kljub ugotovljeni bilančni izgubi pomeni, da upoštevaje premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje tožene stranke, tožena stranka znesek 10,00 EUR lahko zagotovi brez ogrožanja svoje dejavnosti.
Skladno s sodno prakso so dejanja, ki dosegajo nivo hude nehvaležnosti, kazniva dejanja zoper izročitelja ali njegove bližnje. Huda nehvaležnost je ravnanje osebe, ki izraža ali pomeni zelo intenzivno prekršitev zoper moralna načela in skupne norme obnašanja.
ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 180, 180/1. ZPreZP-1 člen 14, 14/1, 14/2, 14/3.
plačilo nadomestila stroškov izterjave – upoštevanje trditev iz izvršilnega postopka – enovitost izvršilnega in pravdnega postopka – verodostojna listina – predlog o izvršbi na podlagi verodostojne listine – odgovor na ugovor – dopolnitev tožbe
Izvršilni postopek, ki se začne na podlagi predloga za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, in nadaljnji pravdni postopek se obravnavata enovito oziroma celovito.
Zadostuje, da se je stranka po pozivu sodišča prve stopnje na dopolnitev tožbe sklicevala na svojo prejšnjo vlogo (odgovor na ugovor zoper sklep o izvršbi) oziroma trditve v njej in k njej priložene dokaze.
Iz 14. člena ZPreZP-1 izhaja pravica upnika, da dobi od dolžnika nadomestilo stroškov izterjave v pavšalnem znesku, kar pomeni, da upnik dejanske višine stroškov ni dolžan zatrjevati niti dokazovati.
SPZ člen 60. OZ člen 50, 50/2, 51, 255, 538, 538/1. ZPP člen 224, 224/4, 339, 339/2, 339/2-8.
nedopustnost izvršbe - tožba na nedopustnost izvršbe - pridobitev lastninske pravice na premičnini - obličnost - rubež vozila - actio pauliana - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - javna listina - paulijanska tožba - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
Za pridobitev lastninske pravice na premičnini mora biti sklenjen pravni posel, premičnina pa mora biti tudi izročena v posest pridobitelja. Tožnica je izkazala oba pogoja, zato je lastnica ona in ne dolžnik v izvršilnem postopku. Tožničina tožba na nedopustnost izvršbe zoper upnika, ki je kljub vsemu vztrajal, da se sporni vozili zarubita, je posledično utemeljena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084020
ZPP člen 115.
izostanek z naroka – zdravniško potrdilo – nenadna bolezen – dokazovanje – zmota – neopravičljiva zmota – poroštvo
Sodišče zaradi zdravstvenih razlogov preloži narok le, če je bolezen nenadna in nepredvidljiva in stranki onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku.
dokaz z izvedencem - postavitev novega izvedenca - odškodnina - izgubljeni dobiček - trditveno in dokazno breme - sodna praksa
Z zavrnitvijo dokaznega predloga tožnika ni nastopila procesna situacija, ki jo predvideva tretji odstavek 254. člena ZPP in ki bi narekovala postavitev novega izvedenca. Tožnikovega nasprotovanja izvedenskemu mnenju v okviru pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče obravnavati drugače kot nezadovoljstvo in nestrinjanje z ugotovitvami izvedenca, kar tudi po presoji pritožbenega sodišča ni razlog za angažiranje novega izvedenca.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0084052
URS člen 19, 26. OZ člen 352.
pravica do povračila škode – odškodnina za nepremoženjsko škodo – kršitev osebnostnih pravic – varstvo osebne svobode – poseg v čast in dobro ime – strah – pridržanje – vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – sokrivda oškodovanca – zastaranje odškodninske terjatve – pretrganje zastaranja – zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem – višina odškodnine
Pravilno je materialnopravno izhodišče, da odškodninski zahtevek zaradi pretrganja zastaranja ne more zastarati dokler traja kazenski postopek zoper povzročitelja škode.
prekršek ugotovljen s tehničnimi sredstvi - rok za začetek postopka o prekršku - okoliščine, ki izključujejo postopek o prekršku - ustavitev postopka
Postopka o prekršku, ki je bil ugotovljen s tehničnimi sredstvi in kršitelj ni bil seznanjen s tako kršitvijo, ni dopustno začeti, če od dneva storitve prekrška preteče več kot 30 dni, ko je bil prekršek storjen. S tako novo določbo (novela ZP-1H) je zakonodajalec prekrškovnim organom naložil dolžnost, da postopek o prekršku brez dvoma začnejo v roku 30 dni od dneva storitve le-tega. Po vsebini gre torej za procesno predpostavko za začetek postopka, ne pa za določbo, ki bi uvajala nov dodatni zastaralni rok. Če se hitri prekrškovni postopek, ki je ugotovljen s tehničnimi sredstvi in kršitelj ni seznanjen, ne bo začel v predpisanem roku, bodo podane druge okoliščine, to je okoliščine iz 10. točke prvega odstavka člena 136 ZP-1, ki brez dvoma izključujejo postopek o prekršku.
prepustitev stanovanja v skupni rabi – preprečevanje nasilja v družini – trajanje ukrepa – začetek trajanja – dokazna ocena
Sodna odločba ne more biti izvršljiva dokler se tisti, ki ga zavezuje, z njo vsaj ne seznani. Omejitev ukrepa na obdobje treh mesecev od dne izdaje sklepa je napačna. Udeleženec, zoper katerega je ukrep po ZPND izrečen, ga lahko začne izvrševati šele tedaj, ko se z njim seznani. To pa je tedaj, ko mu je odločba vročena.