nepremoženjska škoda – pravična denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – zlom nadlahtnice – trajna nezmožnost – trajna nezmožnost igranja rokometa – nedovoljene pritožbene novote
Prisojena odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti zaradi trajne nezmožnosti aktivnega igranja rokometa šestnajstletnega fanta, ki je bil obetaven rokometaš, v višini 7,5 povprečnih plač, je pravilna.
Dokazno breme za obstoj okoliščin, ki preprečujejo odpoved najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine in drugih stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine, je na toženi stranki.
Ker pa gre v obravnavani zadevi za zahtevek v zvezi z odpovedjo najemne pogodbe in izpraznitvijo stanovanja, ki ni v zvezi s stečajno maso, je prvo sodišče pravilno sklepalo, da navedeno dejstvo ne vpliva na predmetni postopek in da zato tudi ne pride do prekinitve postopka.
plačilo stroškov omrežnine - javnopravna obveznost - akt o omrežnini
Ker je zaključek sodišča prve stopnje, da gre v obravnavani zadevi za izvajanje javne gospodarske službe na področju energetike in da zato obveznost vtoževane terjatve iz naslova plačila stroškov omrežnine ni stroga obligacijskopravna obveznost, temveč je javnopravna obveznost, ki je naložena v plačilo toženi stranki kot odjemalcu električne energije, nedvomno materialnopravne (in ne dejanske) narave, sodišče prve stopnje pa je glede na zatrjevano dejansko podlago moralo po uradni dolžnosti preizkusiti tudi to pravno podlago, saj bi tudi iz nje lahko izhajala utemeljenost tožbenega zahtevka tožeče stranke, njegov cit. zaključek ni “v popolnem nasprotju z določbo 212. člena ZPP”, ampak je (nasprotno) v skladu z njo.
obvezna mediacija v postopkih zaradi insolventnosti – rešitev spornega vprašanja ali interesnega nasprotja
ZFPPIPP v primeru obvezne mediacije v postopkih zaradi insolventnosti ne govori o sporih, ampak o spornih vprašanjih in interesnih nasprotjih. Institut obvezne mediacije znotraj stečajnega postopka ni primeren za rešitev spornega vprašanja, o katerem že teče pravda na razveljavitev prodaje, h kateri je stečajno sodišče dalo soglasje in je sklep o tem pravnomočen.
zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - kršitev pravice do izjave
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o tožilčevem predlogu odločilo še preden je prejelo odgovor nanj, ki so ga obdolženčevi zagovorniki vložili pravočasno tako z vidika roka, ki je bil določen za odgovor, kot tudi z vidika časa, ki ga je imelo na razpolago za še pravočasno odločitev o predlogu. S tem je obdolžencu onemogočilo obravnavo njegovega odgovora na predlog državnega tožilca in je bila tako prekršena pravica obdolženca izjaviti se o navedbah državnega tožilca v predlogu za podaljšanje začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi.
prepustitev stanovanja v skupni rabi – preprečevanje nasilja v družini – trajanje ukrepa – začetek trajanja – dokazna ocena
Sodna odločba ne more biti izvršljiva dokler se tisti, ki ga zavezuje, z njo vsaj ne seznani. Omejitev ukrepa na obdobje treh mesecev od dne izdaje sklepa je napačna. Udeleženec, zoper katerega je ukrep po ZPND izrečen, ga lahko začne izvrševati šele tedaj, ko se z njim seznani. To pa je tedaj, ko mu je odločba vročena.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks - trditveno breme - priložitev obrazca - izjava o premoženjskem stanju - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - nedovoljene pritožbene novote
Tožena stranka je s predložitvijo izjave o premoženjskem stanju zadostila formalnim zahtevam, ni pa zadostila trditvenemu bremenu glede okoliščin, ki so odločilne za uspešno uveljavljanje oprostitve plačila sodne takse
dokaz z izvedencem - postavitev novega izvedenca - odškodnina - izgubljeni dobiček - trditveno in dokazno breme - sodna praksa
Z zavrnitvijo dokaznega predloga tožnika ni nastopila procesna situacija, ki jo predvideva tretji odstavek 254. člena ZPP in ki bi narekovala postavitev novega izvedenca. Tožnikovega nasprotovanja izvedenskemu mnenju v okviru pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče obravnavati drugače kot nezadovoljstvo in nestrinjanje z ugotovitvami izvedenca, kar tudi po presoji pritožbenega sodišča ni razlog za angažiranje novega izvedenca.
ZPP člen 481, 481/1, 481/1-1, 482, 483, 484. ZGD-1 člen 3. ---------- Op. št. (1): tako tudi VSL sklep R 952/2005 z dne 12. 10. 2005.
spor o pristojnosti – gospodarsko interesno združenje – ne gre za gospodarski spor
Spora, v katerem kot ena od strank nastopa gospodarsko interesno združenje, ni mogoče opredeliti kot gospodarskega spora niti po kavzalnem in atrakcijskem kriteriju.
URS člen 22. ZPP člen 285, 286, 286.a, 339,339/2, 339/2-8.
pravica do obravnavanja pred sodiščem - materialno procesno vodstvo - načelo pomoči prava neuki stranki - navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov - nedopustno navajanje novih dejstev in dokazov
Ker se toženka glavne obravnave ni udeležila, ne more uspešno očitati prvostopenjskemu sodišču, da je kršilo načelo pomoči prava neuki stranki in načelo materialnega procesnega vodstva.
prekršek ugotovljen s tehničnimi sredstvi - rok za začetek postopka o prekršku - okoliščine, ki izključujejo postopek o prekršku - ustavitev postopka
Postopka o prekršku, ki je bil ugotovljen s tehničnimi sredstvi in kršitelj ni bil seznanjen s tako kršitvijo, ni dopustno začeti, če od dneva storitve prekrška preteče več kot 30 dni, ko je bil prekršek storjen. S tako novo določbo (novela ZP-1H) je zakonodajalec prekrškovnim organom naložil dolžnost, da postopek o prekršku brez dvoma začnejo v roku 30 dni od dneva storitve le-tega. Po vsebini gre torej za procesno predpostavko za začetek postopka, ne pa za določbo, ki bi uvajala nov dodatni zastaralni rok. Če se hitri prekrškovni postopek, ki je ugotovljen s tehničnimi sredstvi in kršitelj ni seznanjen, ne bo začel v predpisanem roku, bodo podane druge okoliščine, to je okoliščine iz 10. točke prvega odstavka člena 136 ZP-1, ki brez dvoma izključujejo postopek o prekršku.
ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 180, 180/1. ZPreZP-1 člen 14, 14/1, 14/2, 14/3.
plačilo nadomestila stroškov izterjave – upoštevanje trditev iz izvršilnega postopka – enovitost izvršilnega in pravdnega postopka – verodostojna listina – predlog o izvršbi na podlagi verodostojne listine – odgovor na ugovor – dopolnitev tožbe
Izvršilni postopek, ki se začne na podlagi predloga za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, in nadaljnji pravdni postopek se obravnavata enovito oziroma celovito.
Zadostuje, da se je stranka po pozivu sodišča prve stopnje na dopolnitev tožbe sklicevala na svojo prejšnjo vlogo (odgovor na ugovor zoper sklep o izvršbi) oziroma trditve v njej in k njej priložene dokaze.
Iz 14. člena ZPreZP-1 izhaja pravica upnika, da dobi od dolžnika nadomestilo stroškov izterjave v pavšalnem znesku, kar pomeni, da upnik dejanske višine stroškov ni dolžan zatrjevati niti dokazovati.
vlaganja v zapustnikovo premoženje - izločitveni zahtevek - povrnitev vlaganj
32. člen ZD zahteve po dogovoru o pridobitvi solastniškega deleža na podlagi izvršenih vlaganj potomca v zapustnikovo premoženje ne postavlja. Izločitveni zahtevek potomca po 32. členu ZD lahko utemeljen le, kadar so potomčeva vlaganja prispevala k povečanju oziroma ohranitvi vrednosti premoženja zapustnika kot celotnega sklopa premoženjskih pravic. Posamična vlaganja v smislu gradnje na tujem (prednikovem) zemljišču, prezidave ali nadzidave prednikovega že obstoječega objekta, ki po pravilih stvarnega prava prirastejo k nepremičnini, ne utemeljujejo upravičenja po 32. členu ZD, prav tako pa potomec ni varovan z izločitvenim zahtevkom po 32. členu ZD, kadar gre za situacije, v katerih si potomec ob prednikovem soglasju z gradnjo na njegovi nepremičnini zagotavlja bivališče.
Če storilec prekršek, za katerega je predpisanih 18 kazenskih točk, stori po izdaji sklepa o odložitvi izvršitve prenašanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, vendar pred njegovo vročitvijo storilcu, mu lahko sodišče prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi tretjega odstavka 202.e člena ZP-1.
odškodninska odgovornost etažnega lastnika - madež na stopnicah - čiščenje pohodne površine - opustitev dolžne skrbnosti
Po stališču tožnice bi se etažni lastniki lahko razbremenili odgovornosti za dejanje tretjega (neznane osebe, ki je povzročila, da so bila tla mastna) le, če bi organizirali čiščenje tako, da bi vzpostavili nenehen nadzor v predprostoru večstanovanjske hiše ali pa bi prekrili celotno površino predprostora s protizdrsnimi preprogami. Uporaba objektivnega merila, s katerim se določa "norma za konkretni primer" (potreba po določenem ravnanju v določenem položaju in dejansko možnostjo drugačnega ravnanja, s katerim bi se povzročitvi škode lahko izognil) in tudi merila za določitev (prvega sklopa) vzročne zveze predvidljivost škodnega dogodka (skupni kriterij različnih teoretičnih pristopov je v določanju razumnih meja odškodninske obveznosti oz. v objektivni pripisljivosti nastale škode v riziko drugega), ne dopuščata določitve opisanega pravila ravnanja.
Bistvena je ugotovitev, da tožeča stranka najemnin ni plačevala, s čemer je najemno pogodbo brez dvoma kršila tudi sama, v posledici česar je tožena stranka zoper njo vložila sodno odpoved z zahtevo za izpraznitev poslovnega prostora. Čim pa je temu tako, ni mogoč zaključek, da je kot pogodbi zvesta stranka uresničila odstopno upravičenje zaradi neizpolnitve pogodbe s strani tožene stranke, zaradi česar bi bila slednja odgovorna za nastanek zatrjevane škode.
unovčenje posebne stečajne mase - stroški stečajnega postopka - stroški, ki bremenijo posebno razdelitveno maso - načrt prve razdelitve posebne razdelitvene mase - skupni znesek stroškov v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase - zneski posameznih vrst stroškov - upraviteljev predlog - specificiranost stroškov - omogočanje preizkusa pravilnosti - nepregleden obračun stroškov - ugovor zoper načrt razdelitve
Stroški, ki se poplačujejo iz stečajne mase, morajo biti v upraviteljevem predlogu dovolj jasno opisani glede na posamezno vrsto in višino teh stroškov, tako da se upniki lahko o njih izjavijo in da je na podlagi pritožbe mogoče preizkusiti, ali gre res za stroške, bi obremenjujejo posebno stečajno maso. Še posebej je to pomembno v primeru, ko zaradi visokih stroškov do razdelitve posebne razdelitvene mase sploh ne pride.
Zaradi nepreglednega obračuna stroškov, podanega s strani stečajnega upravitelja, je bil upniku onemogočen preizkus pravilnosti obračuna teh stroškov. Ker je sodišče prve stopnje odločilo, da se delitev ne opravi, ni bil izdelan načrt razdelitve posebne razdelitvene mase, ki mora na podlagi 3. točke devetega odstavka 371. člena ZFPPIPP vsebovati tudi skupni znesek stroškov v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase in zneske posameznih vrst teh stroškov, razčlenjenih po vrstah stroškov iz četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP. Pritožnik tako ni imel možnosti uveljavljati svojih pomislekov v zvezi s stroški v ugovoru zoper načrt razdelitve. Upravitelj je (le v določeni meri) razdelitev in višino stroškov, ki obremenjujejo posebno stečajno maso, opisal šele v odgovoru na pritožbo, kar je prepozno, saj se upnik o njegovih trditvah ni imel možnosti izjaviti.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – ponoven predlog za odpust obveznosti – kršitev obveznosti – zloraba pravic – ovire za odpust obveznosti
Odpust obveznosti je pravna dobrota, dolžnik pa mora izpolnjevati vse svoje obveznosti, ki izhajajo iz zakona in so namenjene čim večjemu in čim boljšemu poplačilu upnikov. To pravno dobroto si je torej treba „zaslužiti“, dolžnik pa je s svojim ravnanjem izkazal, da te dobrote ni vreden.
Odpust obveznosti močno posega v ustavno varovane pravice upnikov, in sicer v njihovo pravico do zasebne lastnine. Zakonodajalec se je odločil, da je tak poseg v določenih primerih dopusten, zaradi česar je dal dolžnikom možnost odpusta obveznosti, ki pa jo je zaradi nasproti si stoječih pravic upnikov treba razlagati zelo ozko. Med drugim je določil, da mora stečajni dolžnik, da bi bil vreden te pravne dobrote, redno in vestno izpolnjevati svoje obveznosti, stečajni upravitelj pa ga mora pri tem nadzirati.
Ponoven predlog za odpust obveznosti predstavlja zlorabo pravic stečajnega dolžnika, tega pa sodišče ne sme dovoliti.