plačilo stroškov omrežnine - javnopravna obveznost - akt o omrežnini
Ker je zaključek sodišča prve stopnje, da gre v obravnavani zadevi za izvajanje javne gospodarske službe na področju energetike in da zato obveznost vtoževane terjatve iz naslova plačila stroškov omrežnine ni stroga obligacijskopravna obveznost, temveč je javnopravna obveznost, ki je naložena v plačilo toženi stranki kot odjemalcu električne energije, nedvomno materialnopravne (in ne dejanske) narave, sodišče prve stopnje pa je glede na zatrjevano dejansko podlago moralo po uradni dolžnosti preizkusiti tudi to pravno podlago, saj bi tudi iz nje lahko izhajala utemeljenost tožbenega zahtevka tožeče stranke, njegov cit. zaključek ni “v popolnem nasprotju z določbo 212. člena ZPP”, ampak je (nasprotno) v skladu z njo.
obvezna mediacija v postopkih zaradi insolventnosti – rešitev spornega vprašanja ali interesnega nasprotja
ZFPPIPP v primeru obvezne mediacije v postopkih zaradi insolventnosti ne govori o sporih, ampak o spornih vprašanjih in interesnih nasprotjih. Institut obvezne mediacije znotraj stečajnega postopka ni primeren za rešitev spornega vprašanja, o katerem že teče pravda na razveljavitev prodaje, h kateri je stečajno sodišče dalo soglasje in je sklep o tem pravnomočen.
ZIZ člen 17, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8. ZFPPIPP člen 409, 409/1.
osebni stečaj - odpust obveznosti - pravni učinki odpusta obveznosti - izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete
Pravilno sicer pritožnik navaja, da odpust obveznosti učinkuje tako, da s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve. Vendar pri tem spregleda, da je bilo o terjatvi odločeno naknadno z izvršilnim naslovom.
Ob konkurenci pravil ZFPPIPP o odpustu obveznosti (ki so materialnopravne narave) in pravil o pravnomočnosti in načelu stroge formalne legalitete (ki sta procesnopravne narave), je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da tega ugovora v izvršilnem postopku ni mogoče uspešno uveljavljati.
izvršba na nepremičnine – sredstva izvršbe – ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi – razlogi za ugovor – nepremičnine, izvzete iz izvršbe – kmetijska zemljišča in gospodarska poslopja kmeta – obrazložitev ugovora – predlog dolžnika, naj sodišče dovoli izvršbo na druga sredstva ali na drugo nepremičnino – dovoljenost pritožbe
Dolžnik mora v ugovoru določno opredeliti vse okoliščine, ki izkazujejo, da je izpolnjen dejanski stan 177. člena ZIZ, in da zato izvršba ni dopustna. Dolžnik mora torej navesti konkretna dejstva, ki izkazujejo, da mu je dohodek iz kmetijskih zemljišč, ki so predmet izvršbe, potreben vir sredstev za lastno preživljanje in preživljanje članov njegove družine ter oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati. Da zadosti standardu obrazloženega ugovora, mora določno opredeliti kmetijska zemljišča, ki so mu potrebna za preživljanje in kaj na njih prideluje oziroma zakaj so mu potrebna, konkretizirati mora prihodek, ki ga pridobiva iz kmetijske dejavnosti, kot tudi število članov družine, katere preživlja, in druge lastne prihodke ter prihodke družinskih članov, vse te trditve pa tudi dokazno podpreti.
PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC0004342
ZP-1 člen 90, 90/1. ZPrCP člen 107, 107/3.
kršitev pravice do obrambe - soočenje prič in obdolženca - odklon preizkusa z elektronskim alkotestom - odreditev strokovnega pregleda - zatrjevanje zdravstvenih težav - snemanje policijskega postopka - nedovoljen dokaz
S takim poslovanjem prvostopnega sodišča, ko sta bila obdolženec in zagovornik ves čas obveščena o izvedbi vseh dokazov, ko jima je sodišče na njuno zahtevo izročilo kopije zapisnikov o zaslišanih pričah in ko tudi po prejetju le-teh obramba ni predlagala izvedbo drugih dokazov, razen da je oporekala resničnosti izpovedb obeh zaslišanih policistov in predstavila svoj vidik dogajanja v kritičnem času, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno opravljati soočenje prič z obdolžencem, zato po oceni pritožbenega sodišča nikakor ni kršilo obdolženčeve pravice do obrambe. Če obdolženec odkloni preizkus alkoholiziranosti z alkotestom (in pri tem ne navaja zdravstvenega oziroma drugega s tem povezanega objektivnega vzroka za neopravo takega preizkusa), je postopek preizkusa alkoholiziranosti že zaključen in ni več nobene zakonite podlage za nadaljnje odrejanje preizkusa z etilometrom ali pa strokovni pregled, kot to napak razloguje pritožba. V takem primeru je odklonitev podana že zgolj z odklonom oprave preizkusa z indikatorjem, ne pa tudi s sočasno zavrnitvijo strokovnega pregleda. Obveznost nadaljnje odreditve preizkusa strokovnega pregleda obstaja torej le v primeru nestrinjanja s stopnjo alkoholiziranosti, ki jo pokaže indikator, v primeru zatrjevanja zdravstvenih razlogov in v primeru, če preizkušanec preizkusa z alkotestom ne opravi po navodilih proizvajalca. Policist K. je na zaslišanju povedal, da si je na svoj telefon posnel del postopka z obdolžencem tako, da si ga je predvajal in točno ve, da so bile besede tako izrečene. Do tega dejstva se prvostopno sodišče v izpodbijani sodbi res ni posebej opredeljevalo, očitno iz razloga, ker je obdolženec že tekom postopka o takem domnevno nezakonitem ravnanju policista K. obvestil Specializirano državno tožilstvo RS. S tem posnetkom, ki ga pritožba šteje za nedovoljen dokaz, se sodišče prve stopnje v tem postopku o prekršku sploh ni ukvarjalo, saj tega posnetka s strani policista K. tudi ni terjalo. Zakonitost takratnega ravnanja policista je bil presojan v zato predpisanih postopkih o ravnanju policistov in pri SDT. Zagotovo pa policist K. s takšno izjavo ni zavedel prvostopnega sodišča, da je iz tega razloga njegovi izpovedbi sledilo izpovedi tega posnetka niti ni navajalo, njegova izpovedba pa je bila ocenjevana izključno le v odnosu do ostalih izvedenih dokazov (izpoved policista M., zagovor obdolženca, zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti).
URS člen 22. ZPP člen 285, 286, 286.a, 339,339/2, 339/2-8.
pravica do obravnavanja pred sodiščem - materialno procesno vodstvo - načelo pomoči prava neuki stranki - navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov - nedopustno navajanje novih dejstev in dokazov
Ker se toženka glavne obravnave ni udeležila, ne more uspešno očitati prvostopenjskemu sodišču, da je kršilo načelo pomoči prava neuki stranki in načelo materialnega procesnega vodstva.
zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - kršitev pravice do izjave
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o tožilčevem predlogu odločilo še preden je prejelo odgovor nanj, ki so ga obdolženčevi zagovorniki vložili pravočasno tako z vidika roka, ki je bil določen za odgovor, kot tudi z vidika časa, ki ga je imelo na razpolago za še pravočasno odločitev o predlogu. S tem je obdolžencu onemogočilo obravnavo njegovega odgovora na predlog državnega tožilca in je bila tako prekršena pravica obdolženca izjaviti se o navedbah državnega tožilca v predlogu za podaljšanje začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi.
spor majhne vrednosti – stroški upravljanja in vzdrževanja večstanovanjske stavbe – pasivna legitimacija – obvestilo upravnika o spremembi lastništva posameznega dela – nastanek obvestilne dolžnosti – razlaga 17. člena SZ-1 – stroški pravdnega postopka – izpolnitveni rok – prepoved reformatio in peius
Zmotno je pritožbeno stališče, da nastane obvestilna dolžnost prejšnjega lastnika šele, ko so izpolnjeni v ZZK-1 določeni pogoji in da besedilo "od dneva, ko ima pridobitelj pravico predlagati vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo" nalaga prejšnjemu lastniku predložitev dokumenta, ki je temelj za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Besedilo 17. člena SZ-1, na katerega se sklicuje pritožba, se namreč nanaša le na časovni vidik obvestilne dolžnosti in lastniku ne nalaga predložitve dokumenta, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo.
vlaganja v zapustnikovo premoženje - izločitveni zahtevek - povrnitev vlaganj
32. člen ZD zahteve po dogovoru o pridobitvi solastniškega deleža na podlagi izvršenih vlaganj potomca v zapustnikovo premoženje ne postavlja. Izločitveni zahtevek potomca po 32. členu ZD lahko utemeljen le, kadar so potomčeva vlaganja prispevala k povečanju oziroma ohranitvi vrednosti premoženja zapustnika kot celotnega sklopa premoženjskih pravic. Posamična vlaganja v smislu gradnje na tujem (prednikovem) zemljišču, prezidave ali nadzidave prednikovega že obstoječega objekta, ki po pravilih stvarnega prava prirastejo k nepremičnini, ne utemeljujejo upravičenja po 32. členu ZD, prav tako pa potomec ni varovan z izločitvenim zahtevkom po 32. členu ZD, kadar gre za situacije, v katerih si potomec ob prednikovem soglasju z gradnjo na njegovi nepremičnini zagotavlja bivališče.
SPZ člen 60. OZ člen 50, 50/2, 51, 255, 538, 538/1. ZPP člen 224, 224/4, 339, 339/2, 339/2-8.
nedopustnost izvršbe - tožba na nedopustnost izvršbe - pridobitev lastninske pravice na premičnini - obličnost - rubež vozila - actio pauliana - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - javna listina - paulijanska tožba - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
Za pridobitev lastninske pravice na premičnini mora biti sklenjen pravni posel, premičnina pa mora biti tudi izročena v posest pridobitelja. Tožnica je izkazala oba pogoja, zato je lastnica ona in ne dolžnik v izvršilnem postopku. Tožničina tožba na nedopustnost izvršbe zoper upnika, ki je kljub vsemu vztrajal, da se sporni vozili zarubita, je posledično utemeljena.
posojilna pogodba - ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja - prevzem izpolnitve - pripoznava dolga s konkludentnim dejanjem - pripoznava zastaranih obveznosti - odpoved zastaranju - materialnopravno zmotna presoja izjave v listini - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Izjavo z dne 24. 7. 2012 je zraven prevzemnika izpolnitve podpisal tudi toženec, ki je tako izrazil svoje soglasje s prevzemom izpolnitve sporne terjatve s strani tretje osebe, s tem pa, ob dejstvu, da je bila predmetna izjava dana tožniku (oziroma njegovemu pravnemu predniku), tudi posredno pripoznal dolg do tožnika iz predmetne posojilne pogodbe. Navedena izjava zato v skladu z drugim odstavkom 364. členom OZ predstavlja konkludentno ravnanje, s katerim je toženec posredno pripoznal svoj dolg.
prepustitev stanovanja v skupni rabi – preprečevanje nasilja v družini – trajanje ukrepa – začetek trajanja – dokazna ocena
Sodna odločba ne more biti izvršljiva dokler se tisti, ki ga zavezuje, z njo vsaj ne seznani. Omejitev ukrepa na obdobje treh mesecev od dne izdaje sklepa je napačna. Udeleženec, zoper katerega je ukrep po ZPND izrečen, ga lahko začne izvrševati šele tedaj, ko se z njim seznani. To pa je tedaj, ko mu je odločba vročena.
V konkretnem primeru je družba I. d. d. toženi stranki s Pogodbo (med drugim) odstopila vse bodoče terjatve do svojega dolžnika K. d. o. o., ki jih bo pridobila v zvezi z izvajanjem pogodbe št. IG-1-2008 z dne 12. 8. 2008. Takšna opredelitev bodočih terjatev pa dosega standard določljivosti (v Pogodbi je izrecno opredeljen pravni posel, iz katerega bodo nastale odstopljene terjatve, kot oseba odstopnikovega dolžnika), zato so ji bile veljavno odstopljene v zavarovanje.
UPRAVNI POSTOPEK – JAVNI RAZPISI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084049
ZPP člen 13.
kmetijska subvencija – odločanje o zahtevkih na podlagi javnega razpisa – upravna zadeva – vezanost na upravno odločbo – pravnomočnost
Pravdno sodišče je vezano na pravnomočno in dokončno upravno odločbo in ne more preizkušati njene procesne ali materialne pravilnosti. Tožnica torej ne more v pravdi uspeti z zahtevkom za pridobitev subvencije za pomoč mladim kmetom, o kateri odloča Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja v upravnem postopku.
ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 180, 180/1. ZPreZP-1 člen 14, 14/1, 14/2, 14/3.
plačilo nadomestila stroškov izterjave – upoštevanje trditev iz izvršilnega postopka – enovitost izvršilnega in pravdnega postopka – verodostojna listina – predlog o izvršbi na podlagi verodostojne listine – odgovor na ugovor – dopolnitev tožbe
Izvršilni postopek, ki se začne na podlagi predloga za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, in nadaljnji pravdni postopek se obravnavata enovito oziroma celovito.
Zadostuje, da se je stranka po pozivu sodišča prve stopnje na dopolnitev tožbe sklicevala na svojo prejšnjo vlogo (odgovor na ugovor zoper sklep o izvršbi) oziroma trditve v njej in k njej priložene dokaze.
Iz 14. člena ZPreZP-1 izhaja pravica upnika, da dobi od dolžnika nadomestilo stroškov izterjave v pavšalnem znesku, kar pomeni, da upnik dejanske višine stroškov ni dolžan zatrjevati niti dokazovati.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks - trditveno breme - priložitev obrazca - izjava o premoženjskem stanju - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - nedovoljene pritožbene novote
Tožena stranka je s predložitvijo izjave o premoženjskem stanju zadostila formalnim zahtevam, ni pa zadostila trditvenemu bremenu glede okoliščin, ki so odločilne za uspešno uveljavljanje oprostitve plačila sodne takse
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – ponoven predlog za odpust obveznosti – kršitev obveznosti – zloraba pravic – ovire za odpust obveznosti
Odpust obveznosti je pravna dobrota, dolžnik pa mora izpolnjevati vse svoje obveznosti, ki izhajajo iz zakona in so namenjene čim večjemu in čim boljšemu poplačilu upnikov. To pravno dobroto si je torej treba „zaslužiti“, dolžnik pa je s svojim ravnanjem izkazal, da te dobrote ni vreden.
Odpust obveznosti močno posega v ustavno varovane pravice upnikov, in sicer v njihovo pravico do zasebne lastnine. Zakonodajalec se je odločil, da je tak poseg v določenih primerih dopusten, zaradi česar je dal dolžnikom možnost odpusta obveznosti, ki pa jo je zaradi nasproti si stoječih pravic upnikov treba razlagati zelo ozko. Med drugim je določil, da mora stečajni dolžnik, da bi bil vreden te pravne dobrote, redno in vestno izpolnjevati svoje obveznosti, stečajni upravitelj pa ga mora pri tem nadzirati.
Ponoven predlog za odpust obveznosti predstavlja zlorabo pravic stečajnega dolžnika, tega pa sodišče ne sme dovoliti.
unovčenje posebne stečajne mase - stroški stečajnega postopka - stroški, ki bremenijo posebno razdelitveno maso - načrt prve razdelitve posebne razdelitvene mase - skupni znesek stroškov v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase - zneski posameznih vrst stroškov - upraviteljev predlog - specificiranost stroškov - omogočanje preizkusa pravilnosti - nepregleden obračun stroškov - ugovor zoper načrt razdelitve
Stroški, ki se poplačujejo iz stečajne mase, morajo biti v upraviteljevem predlogu dovolj jasno opisani glede na posamezno vrsto in višino teh stroškov, tako da se upniki lahko o njih izjavijo in da je na podlagi pritožbe mogoče preizkusiti, ali gre res za stroške, bi obremenjujejo posebno stečajno maso. Še posebej je to pomembno v primeru, ko zaradi visokih stroškov do razdelitve posebne razdelitvene mase sploh ne pride.
Zaradi nepreglednega obračuna stroškov, podanega s strani stečajnega upravitelja, je bil upniku onemogočen preizkus pravilnosti obračuna teh stroškov. Ker je sodišče prve stopnje odločilo, da se delitev ne opravi, ni bil izdelan načrt razdelitve posebne razdelitvene mase, ki mora na podlagi 3. točke devetega odstavka 371. člena ZFPPIPP vsebovati tudi skupni znesek stroškov v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase in zneske posameznih vrst teh stroškov, razčlenjenih po vrstah stroškov iz četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP. Pritožnik tako ni imel možnosti uveljavljati svojih pomislekov v zvezi s stroški v ugovoru zoper načrt razdelitve. Upravitelj je (le v določeni meri) razdelitev in višino stroškov, ki obremenjujejo posebno stečajno maso, opisal šele v odgovoru na pritožbo, kar je prepozno, saj se upnik o njegovih trditvah ni imel možnosti izjaviti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084020
ZPP člen 115.
izostanek z naroka – zdravniško potrdilo – nenadna bolezen – dokazovanje – zmota – neopravičljiva zmota – poroštvo
Sodišče zaradi zdravstvenih razlogov preloži narok le, če je bolezen nenadna in nepredvidljiva in stranki onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku.