OZ člen 316, 316/5. ZIZ člen 272. ZPP člen 253, 254, 339, 339/2, 339/2-8, 410, 411. ZZZDR člen 65, 78, 123, 129, 129a.
razveza zakonske zveze - varstvo, vzgoja in preživljanje skupnih otrok - stiki s starši - spor o dodelitvi otrok v varstvo in vzgojo - kršitev pravice do obravnavanja - izvedba dokaza z izvedencem - konkretizirane in argumentirane pripombe na izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - neposredno zaslišanje izvedenca - mnenje CSD - otrokovo mnenje - varovanje otrokovih koristi - višina preživnine - zavrnitev pobotnega ugovora - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih postopkih - konfliktno razmerje med roditeljema - potreba po časovno natančni opredelitvi stikov - stiki pod nadzorom CSD - otrokovo odklanjanje stikov
V primeru, ko izvedenec izvedensko mnenje poda in dopolni pisno, stranka pa na tako mnenje poda opredeljene in konkretizirane pripombe, je potrebno izvedenca zaslišati neposredno na obravnavi ali od njega zahtevati, da že podano (tudi dopolnjeno) izvedensko mnenje pisno dopolni in v njem odgovori na pripombe strank. Nasprotno postopanje sodišča v takem primeru predstavlja kršitev pravice do obravnavanja (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), ker se stranki s takim postopanjem onemogoči izjava in obravnava spornega izvedenskega mnenja.
sklep o popravi pomot - očitna pisna pomota - dopustnost pritožbe - rok za pritožbo zoper popravljeno sodbo
Zoper sklep o popravi pomot ZP-1 ne določa nobenega pravnega sredstva, kajti s sklepom o popravi pomot se lahko odpravljajo le očitne pisne pomote tehnične narave. Pritožniku z vročitvijo sklepa o popravi pomot ni bil podeljen nov rok za vložitev pritožbe zoper prvotno sodbo z dne 20. 4. 2015, saj je ta ostala ves čas vsebinsko nespremenjena, popravljena pa je bila le glede očitne pisne pomote v letnici storitve prekrška, zoper tak popravek pa pravno sredstvo po določbah ZP-1 ni predvideno.
Skladno s sodno prakso so dejanja, ki dosegajo nivo hude nehvaležnosti, kazniva dejanja zoper izročitelja ali njegove bližnje. Huda nehvaležnost je ravnanje osebe, ki izraža ali pomeni zelo intenzivno prekršitev zoper moralna načela in skupne norme obnašanja.
posojilna pogodba - ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja - prevzem izpolnitve - pripoznava dolga s konkludentnim dejanjem - pripoznava zastaranih obveznosti - odpoved zastaranju - materialnopravno zmotna presoja izjave v listini - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Izjavo z dne 24. 7. 2012 je zraven prevzemnika izpolnitve podpisal tudi toženec, ki je tako izrazil svoje soglasje s prevzemom izpolnitve sporne terjatve s strani tretje osebe, s tem pa, ob dejstvu, da je bila predmetna izjava dana tožniku (oziroma njegovemu pravnemu predniku), tudi posredno pripoznal dolg do tožnika iz predmetne posojilne pogodbe. Navedena izjava zato v skladu z drugim odstavkom 364. členom OZ predstavlja konkludentno ravnanje, s katerim je toženec posredno pripoznal svoj dolg.
zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - kršitev pravice do izjave
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o tožilčevem predlogu odločilo še preden je prejelo odgovor nanj, ki so ga obdolženčevi zagovorniki vložili pravočasno tako z vidika roka, ki je bil določen za odgovor, kot tudi z vidika časa, ki ga je imelo na razpolago za še pravočasno odločitev o predlogu. S tem je obdolžencu onemogočilo obravnavo njegovega odgovora na predlog državnega tožilca in je bila tako prekršena pravica obdolženca izjaviti se o navedbah državnega tožilca v predlogu za podaljšanje začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi.
SPZ člen 60. OZ člen 50, 50/2, 51, 255, 538, 538/1. ZPP člen 224, 224/4, 339, 339/2, 339/2-8.
nedopustnost izvršbe - tožba na nedopustnost izvršbe - pridobitev lastninske pravice na premičnini - obličnost - rubež vozila - actio pauliana - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - javna listina - paulijanska tožba - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
Za pridobitev lastninske pravice na premičnini mora biti sklenjen pravni posel, premičnina pa mora biti tudi izročena v posest pridobitelja. Tožnica je izkazala oba pogoja, zato je lastnica ona in ne dolžnik v izvršilnem postopku. Tožničina tožba na nedopustnost izvršbe zoper upnika, ki je kljub vsemu vztrajal, da se sporni vozili zarubita, je posledično utemeljena.
Če storilec prekršek, za katerega je predpisanih 18 kazenskih točk, stori po izdaji sklepa o odložitvi izvršitve prenašanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, vendar pred njegovo vročitvijo storilcu, mu lahko sodišče prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi tretjega odstavka 202.e člena ZP-1.
URS člen 22. ZPP člen 285, 286, 286.a, 339,339/2, 339/2-8.
pravica do obravnavanja pred sodiščem - materialno procesno vodstvo - načelo pomoči prava neuki stranki - navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov - nedopustno navajanje novih dejstev in dokazov
Ker se toženka glavne obravnave ni udeležila, ne more uspešno očitati prvostopenjskemu sodišču, da je kršilo načelo pomoči prava neuki stranki in načelo materialnega procesnega vodstva.
Bistvena je ugotovitev, da tožeča stranka najemnin ni plačevala, s čemer je najemno pogodbo brez dvoma kršila tudi sama, v posledici česar je tožena stranka zoper njo vložila sodno odpoved z zahtevo za izpraznitev poslovnega prostora. Čim pa je temu tako, ni mogoč zaključek, da je kot pogodbi zvesta stranka uresničila odstopno upravičenje zaradi neizpolnitve pogodbe s strani tožene stranke, zaradi česar bi bila slednja odgovorna za nastanek zatrjevane škode.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0084052
URS člen 19, 26. OZ člen 352.
pravica do povračila škode – odškodnina za nepremoženjsko škodo – kršitev osebnostnih pravic – varstvo osebne svobode – poseg v čast in dobro ime – strah – pridržanje – vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – sokrivda oškodovanca – zastaranje odškodninske terjatve – pretrganje zastaranja – zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem – višina odškodnine
Pravilno je materialnopravno izhodišče, da odškodninski zahtevek zaradi pretrganja zastaranja ne more zastarati dokler traja kazenski postopek zoper povzročitelja škode.
prekršek ugotovljen s tehničnimi sredstvi - rok za začetek postopka o prekršku - okoliščine, ki izključujejo postopek o prekršku - ustavitev postopka
Postopka o prekršku, ki je bil ugotovljen s tehničnimi sredstvi in kršitelj ni bil seznanjen s tako kršitvijo, ni dopustno začeti, če od dneva storitve prekrška preteče več kot 30 dni, ko je bil prekršek storjen. S tako novo določbo (novela ZP-1H) je zakonodajalec prekrškovnim organom naložil dolžnost, da postopek o prekršku brez dvoma začnejo v roku 30 dni od dneva storitve le-tega. Po vsebini gre torej za procesno predpostavko za začetek postopka, ne pa za določbo, ki bi uvajala nov dodatni zastaralni rok. Če se hitri prekrškovni postopek, ki je ugotovljen s tehničnimi sredstvi in kršitelj ni seznanjen, ne bo začel v predpisanem roku, bodo podane druge okoliščine, to je okoliščine iz 10. točke prvega odstavka člena 136 ZP-1, ki brez dvoma izključujejo postopek o prekršku.
V konkretnem primeru je družba I. d. d. toženi stranki s Pogodbo (med drugim) odstopila vse bodoče terjatve do svojega dolžnika K. d. o. o., ki jih bo pridobila v zvezi z izvajanjem pogodbe št. IG-1-2008 z dne 12. 8. 2008. Takšna opredelitev bodočih terjatev pa dosega standard določljivosti (v Pogodbi je izrecno opredeljen pravni posel, iz katerega bodo nastale odstopljene terjatve, kot oseba odstopnikovega dolžnika), zato so ji bile veljavno odstopljene v zavarovanje.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – ponoven predlog za odpust obveznosti – kršitev obveznosti – zloraba pravic – ovire za odpust obveznosti
Odpust obveznosti je pravna dobrota, dolžnik pa mora izpolnjevati vse svoje obveznosti, ki izhajajo iz zakona in so namenjene čim večjemu in čim boljšemu poplačilu upnikov. To pravno dobroto si je torej treba „zaslužiti“, dolžnik pa je s svojim ravnanjem izkazal, da te dobrote ni vreden.
Odpust obveznosti močno posega v ustavno varovane pravice upnikov, in sicer v njihovo pravico do zasebne lastnine. Zakonodajalec se je odločil, da je tak poseg v določenih primerih dopusten, zaradi česar je dal dolžnikom možnost odpusta obveznosti, ki pa jo je zaradi nasproti si stoječih pravic upnikov treba razlagati zelo ozko. Med drugim je določil, da mora stečajni dolžnik, da bi bil vreden te pravne dobrote, redno in vestno izpolnjevati svoje obveznosti, stečajni upravitelj pa ga mora pri tem nadzirati.
Ponoven predlog za odpust obveznosti predstavlja zlorabo pravic stečajnega dolžnika, tega pa sodišče ne sme dovoliti.
unovčenje posebne stečajne mase - stroški stečajnega postopka - stroški, ki bremenijo posebno razdelitveno maso - načrt prve razdelitve posebne razdelitvene mase - skupni znesek stroškov v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase - zneski posameznih vrst stroškov - upraviteljev predlog - specificiranost stroškov - omogočanje preizkusa pravilnosti - nepregleden obračun stroškov - ugovor zoper načrt razdelitve
Stroški, ki se poplačujejo iz stečajne mase, morajo biti v upraviteljevem predlogu dovolj jasno opisani glede na posamezno vrsto in višino teh stroškov, tako da se upniki lahko o njih izjavijo in da je na podlagi pritožbe mogoče preizkusiti, ali gre res za stroške, bi obremenjujejo posebno stečajno maso. Še posebej je to pomembno v primeru, ko zaradi visokih stroškov do razdelitve posebne razdelitvene mase sploh ne pride.
Zaradi nepreglednega obračuna stroškov, podanega s strani stečajnega upravitelja, je bil upniku onemogočen preizkus pravilnosti obračuna teh stroškov. Ker je sodišče prve stopnje odločilo, da se delitev ne opravi, ni bil izdelan načrt razdelitve posebne razdelitvene mase, ki mora na podlagi 3. točke devetega odstavka 371. člena ZFPPIPP vsebovati tudi skupni znesek stroškov v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase in zneske posameznih vrst teh stroškov, razčlenjenih po vrstah stroškov iz četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP. Pritožnik tako ni imel možnosti uveljavljati svojih pomislekov v zvezi s stroški v ugovoru zoper načrt razdelitve. Upravitelj je (le v določeni meri) razdelitev in višino stroškov, ki obremenjujejo posebno stečajno maso, opisal šele v odgovoru na pritožbo, kar je prepozno, saj se upnik o njegovih trditvah ni imel možnosti izjaviti.
Ker tožnik niti po pozivu sodišča z vlogo svoje tožbe ni dopolnil z določno opredelitvijo tožbenega zahtevka, je sodišče prve stopnje njegovo nepopolno tožbo pravilno zavrglo.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5. URS člen 14, 22, 23. ZUstS člen 21, 21/1, 21/1-1, 23, 23/1.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – delna oprostitev plačila sodnih taks – obseg taksne oprostitve – pravna oseba – načelo enakosti – načelo enakega varstva pravic – razlikovanje med položajema fizičnih in pravnih oseb
V primeru fizičnih oseb se z institutom oprostitve plačila sodnih taks varuje tudi sam obstoj, eksistenca predlagatelja, ki zaradi poplačila obveznosti ne sme biti ogrožena, medtem kot obstoj pravne osebe takega varstva ne zahteva. Razlikovanje med zakonsko predvidenima obsegoma dopustne takse oprostitve je glede na navedeno objektivno utemeljeno in ne predstavlja kršitev načela enakosti, ki se v postopku kaže kot pravica do enakega varstva pravic.
SODNE TAKSE – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ – SOCIALNO VARSTVO
VSL0053115
ZST-1 člen 11, 11/1. ZBPP člen 13. ZSVarPre člen 24.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – delna oprostitev plačila sodne takse – odločba Ustavnega sodišča – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja, v postopkih, za katere se uporablja ZPP – stranka ni prejemnica denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev zanjo – občutno zmanjšana sredstva za preživljanje – pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev – dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka
Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje se po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča RS, ki ji sledi tudi sodna praksa višjih sodišč, presoja na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP in od 1. 1. 2012 dalje ZSVarPre, ob upoštevanju ZUJF in sklepa o usklajeni višini minimalnega dohodka. Na navedeni zakonski podlagi se ugotavlja tudi dohodek oziroma sredstva, s katerimi se stranka preživlja.
PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0066207
ZP-1 člen 4, 4/2, 4/3, 25, 25/1, 27, 27/1, 133. ZPrCP člen 107, 107/12. ZVoz člen 50, 50/10.
preverjanje psihofizičnega stanja udeležencev cestnega prometa - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - splošni pogoji za udeležbo voznikov motornih vozil v cestnem prometu - dokazna ocena - kršitev materialnih določb zakona - stek - sankcija za posamezni prekršek - enotna sankcija - odvzem predmetov
Odvzem predmetov predstavlja sankcijo za prekršek in se določi in izreče kot stranska sankcija, zato mora sodišče prve stopnje najprej navesti, za katerega od prekrškov se obdolžencu navedena stranska sankcija določi, šele nato lahko to stransko sankcijo tudi izreče.
sposobnost biti stranka – prenehanje obstoja stranke – izbris iz sodnega registra zaradi pravnomočnega zaključka stečajnega postopka – nedovoljena pritožba – zavrženje pritožbe
Subjekt, ki je izbrisan iz sodnega registra zaradi pravnomočnega zaključka stečajnega postopka, z dnem izbrisa preneha obstajati in s tem izgubi sposobnost biti stranka (prim. 76. člen ZPP). Ker nima pravnih naslednikov, je takšna pomanjkljivost neodpravljiva (peti odstavek 81. člena ZPP). Pritožba zoper osebo, ki nima več sposobnosti biti stranka, je zato postala nedovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP).