ZUP člen 9. ZDavP-2 člen 97, 89, 89/7. ZDoh-2 člen 114, 114/10.
dohodnina - odmera dohodnine - vzdrževani družinski član - posebna olajšava za istega vzdrževanega družinskega člana - obnova postopka odmere dohodnine - načelo zaslišanje stranke - pritožba zoper sklep o obnovi postopka - vračilo preplačane dohodnine
Stališče tožeče stranke, da bi jo tožena stranka z obnovitvenim razlogom morala seznaniti že pred izdajo sklepa o obnovi oziroma takoj, ko je zanj izvedela, v določbah zakona ni utemeljeno. Davčni organ je v tem pogledu vezan le na predpisani prekluzivni rok za začetek obnove.
Zoper sklep o obnovi postopka v skladu s sedmim odstavkom 89. člena ZDavP-2 (samostojna) pritožba ni dovoljena. Sklep se lahko izpodbija v pritožbi zoper odločbo, izdano v obnovljenem postopku.
Davčni organ je skladno s 97. členom ZDavP-2 dolžan preplačano dohodnino vrniti v roku 30 dni od vročitve odločbe. Dejstvo, da je v času vračila dohodnine tožnici vedel za obnovitveni razlog, na njegovo obveznost vračila preplačane dohodnine v predpisanem roku ne vpliva.
brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoj - državni pravobranilec kot zastopnik javnega interesa - obrazložitev odločbe
Izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka 24. člena ZBPP ni mogoče utemeljiti zgolj s povzemanjem zakonske norme in navedbo opravilne številke zadeve, na katero se prošnja nanaša. Presojo razumnosti zadeve oziroma prosilčeva pričakovanja v zadevi mora organ utemeljiti na konkretnih dejstvih posameznega primera, kar mora biti razvidno iz obrazložitve. Glede na navedbo opravilne številke zadeve, v kateri je prosilka prosila za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je moč ugotoviti le, da gre za pravdno zadevo, ne pa tudi, katera dejstva v zvezi s to zadevo so organu za BPP dopuščala verjetnostni zaključek o uspehu prosilke v tej zadevi, niti zakaj jo je štel za pomembno za njen osebni in socialno-ekonomski položaj.
Določba prvega odstavka 36. člena ZBPP organu, pristojnemu za odločanje o BPP, ne preprečuje upoštevanja finančnega položaja prosilca, če ima v času odločanja na voljo ustrezne podatke.
spletne igre na srečo - nadzor nad prirejanjem iger na srečo - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade - neizvršitev odločbe o prepovedi prirejanja iger na srečo - omejitev dostopa do spletnih strani - paricijski rok
Obseg omejitve dostopa do spletnih strani in način izvršitve odločbe o prepovedi prirejanja iger na srečo sta podana ob upoštevanju načela sorazmernosti in v okviru tehničnih možnosti, saj je predlagatelj obseg omejitve in način izvršitve utemeljil z upoštevanjem okoliščin, ki jih določa ZIS v 107.a členu. Omejitev je namreč predlagana le za spletne strani, kjer se prirejajo igre na srečo, predlagan način pa objektivno predstavlja način omejitve, ki ga nasprotna stranka tehnično lahko izvrši, in ki je zanjo najugodnejši. Namen ukrepa ni onemogočitev dostopa uporabnikom do spletnih strani, kjer se prirejajo igre na srečo, temveč omejitev dostopa oziroma njegova otežitev. Kot primeren rok, v katerem bo nasprotna stranka mogla izvesti naloženi ukrep, je sodišče določilo rok 15 dni od pravnomočnosti sklepa.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - relativni razlogi za zavrnitev registracije - podobnost med znakoma - dominanten del znaka
Dominanten del sestavljenega znaka mora prevladati nad vtisom celotnega znaka do te mere, da ostali sestavni deli postanejo nepomembni v okviru ustvarjenega vtisa. Prijavljeni znak je treba tudi v okviru pomenske analize primerjati kot celoto, ker ne vsebuje dominantnega dela, ob taki primerjavi pa je nesporno, da si primerjana znaka nista tudi pomensko podobna. Enako velja za fonetično primerjavo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - vložitev revizije - stečajni postopek - prisilna izterjava davčnega dolga
V tej zadevi ne gre za pomembno pravno vprašanje in za odstopanje od sodne prakse, prav tako pa je Vrhovno sodišče RS o takšnem pravnem vprašanju že odločalo na primer v sodbi II Ips 76/2006, II Ips 669/2005, pri čemer je zavzelo stališče, da so po končanem stečajnem postopku nad samostojnim podjetnikom posameznikom, ki je fizična oseba, še vedno iztožljive terjatve, ki so osebne narave. Organ za BPP je tako pravilno ocenil, da revizija zoper sodbo ne bi bila dovoljena, zato zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh v smislu prvega odstavka 24. člena ZBPP, kar pomeni, da prosilec ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP.
DDV - dodatna odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - navidezni pravni posel - fiktivni računi - vzdrževalna dela
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV tožniku na podlagi računov, ki jih je izdala družba, za katero prvostopenjski organ ugotavlja, da je „neplačujoči gospodarski subjekti“. Glede spornih računov organ pravilno ugotavlja, da navedena družba storitev, zaračunanih po navedenih računih, ni opravila in da so bili izdani le z namenom pridobitve davčnih ugodnosti. Iz objektivnih okoliščin izhaja, da je tožnik vedel ali bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti ter mu ne gre odbitek vstopnega DDV. Tožniku je mogoče očitati tudi subjektivni element, ker pred sklenjenim poslom ni izvedel skoraj nobene preveritve o delovanju navedene družbe.
DDV - dodatna odmera DDV - davek od dohodkov pravnih oseb - neplačujoči gospodarski subjekt - navidezni pravni posel - fikitvni računi - subjektivni element - gradbene storitve - nabava tovornega vozila
Tožnik ni izkazal, da je šlo za opravljene gradbene storitve prav s strani obravnavanih družb, zato tudi ni nastala pravica do odbitka vstopnega DDV. Navedeni družbi namreč nista imeli zaposlenih delavcev, evidentiranih podizvajalcev, poslovnih prostorov, premoženja in opreme, v upravnem spisu pa tudi ni dokazil o izvedbi konkretnih storitev. Pravilno je tudi sklepanje davčnega organa, da navedeni družbi nista imela realnih možnosti oz. potencialov za izvedbo zaračunanih storitev in tožniku tudi nista mogla izvesti zaračunanih gradbenih storitev, dokazi za to pa tudi ne obstojajo na strani obeh družb, niti na strani tožnika.
dohodnina - drugi dohodki - prodaja poslovnega deleža - dogovor glede variabilnega dela kupnine - dobiček iz kapitala
Pravni prednik tožeče stranke je v letu 2008 izplačal znesek 50.000,00 EUR, ne da bi zato obstajala podlaga v sklenjeni pogodbi. Ta je bila kot aneks k pogodbi o prodaji poslovnega deleža sestavljena šele kasneje, po izplačilu zneska. Iz aneksa sledi, da gre za plačilo variabilnega dela kupnine po sklenjeni prodajni pogodbi. Šlo naj bi torej za dohodek iz kapitala, dosežen šele po sklenitvi pogodbe in po prenosu lastninske pravice na poslovnih deležih; pa tudi šele po tem, ko je bila v davčnem postopku že ugotovljena vrednost kapitala ob odsvojitvi, ki variabilnega dela kupnine ni vsebovala, ter na tej podlagi že opravljena odmera davka od dobička iz kapitala. Z vidika davčnega prava se tako izplačilo zneska, ki presega vrednost iz pogodbe in ki je bilo opravljeno že po njeni sklenitvi, pokaže kot samostojna transakcija, ki ne podleže obdavčitvi z davkom od dohodka iz kapitala in ki obenem tudi ne pomeni nove dejanske okoliščine, ki bi lahko vplivala na že opravljeno davčno odmero. Pri izplačanem znesku gre tako za drugi dohodek.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - vložitev obtožnega predloga
V konkretnem primeru je bila zavrnjena prošnja za dodelitev BPP v zvezi z vložitvijo obtožnega predloga na Okrajno sodišče v Domžalah tožnika kot subsidiarnega tožilca. Okrožno državno tožilstvo je namreč s sklepom zavrglo kazensko ovadbo tožnika zaradi povzročitve splošne nevarnosti in odvetnico zaradi krive izpovedbe, oviranja pravosodnih organov in poškodovanja tuje stvari, saj utemeljen sum storitve kaznivih dejanj ni bil podan. Iz dokumentacije v zvezi z ovadbo tožnika niso bile izkazane okoliščine, ki jih je navajal. V skladu z navedenim tožnik kot subsidiaren tožilec v obravnavani zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh z vložitvijo obtožnega predloga. Gre za neizpolnjevanje objektivnega pogoja.
Dejstvo je, da je zakonodajalec predpisal nagrado v razponu, da bi se pri odmeri nagrade lahko upoštevale tako aktivnosti kot tudi ostale okoliščine, ki se jih mora upoštevati pri odmeri nagrad v razponu v skladu s 13. členom ZOdvT, pri čemer je treba upoštevati takšne aktivnosti tožnikov, ki sodijo v okvir okoliščin, ki jih navedeni člen navaja (predvsem obseg in težavnost odvetniške storitve, uporabo tujih pravnih virov, posebnega strokovnega znanja z izvenpravnih področij oz. pravnega specialističnega znanja ali tujega jezika, pomen zadeve ter prihodki in premoženjske razmere stranke). Te okoliščine pa v konkretnem primeru niso podane.
delničarji prireditelja iger na srečo - pridobitev delnic prireditelja iger na srečo - predhodno soglasje ministra - udeležba drugega delničarja v postopku izdaje soglasja - obnova postopka - aktivna legitimacija
Iz določbe četrtega odstavka 32. člena ZIS je razvidno, da se v postopku izdaje soglasja za pridobitev delnic ugotavlja primernost pridobitelja delnic kot delničarja prireditelja iger na srečo in vpliv pridobitve delnic na razvoj dejavnosti prirejanja iger na srečo.
Pravne podlage, da bi delničar prireditelja iger na srečo sodeloval že v postopku, ko pristojni minister ocenjuje primernost druge pravne osebe kot delničarja prireditelja iger na srečo, ni. Zato tožeča stranka zmotno meni, da bi morala biti udeležena v postopku izdaje takega soglasja.
ZBPP člen 24, 34. ZUS-1 člen 18. ZUP člen 214, 237.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - obrazložitev odločbe - javni interes - vložitev tožbe s strani državnega pravobranilca
V obravnavani zadevi je med strankama sporno ali je v izpodbijani odločbi tožena stranka ustrezno obrazložila, da so v obravnavanem primeru podati vsi razlogi iz 1. odstavka 24. člena ZBPP. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla, da gre v obravnavani zadevi za BPP za pravno svetovanje in zastopanje po odvetniku v pravdni zadevi in za oprostitev plačila stroškov postopka. V navedeni zadevi je bila izdana sodba, ki je bila zaradi pritožbe s sklepom Višjega sodišča razveljavljena in zadeva vrnjena v ponovni postopek. Po presoji sodišča je tako neutemeljen očitek tožnika, da tožena stranka zgolj navaja vsebino zakonske določbe 1. odstavka 24. člena ZBPP in da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti.
status žrtve vojnega nasilja - upravni postopek - obnova postopka - ponovno odločanje o predlogu za obnovo postopka
Ker je bilo o tožnikovem predlogu za obnovo postopka že odločeno in obnova dovoljena, tožena stranka ni imela podlage za to, da o takem predlogu odloča ponovno in ga zavrne.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - molk organa druge stopnje - rok za vložitev tožbe
Rok za vložitev tožbe v upravnem sporu je 30 dni od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. V primeru tožbe zaradi molka organa pa se ta vlaga prav zaradi tega, ker (upravni) postopek še ni končan in s tem upravni akt ni postal dokončen, kar je sicer procesna predpostavka za odločanje v upravnem sporu. Glede na navedeno tožba zaradi molka organa ne more biti vložena prepozno.
Pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV (1. odstavek 40. člena ZDDV). Enako določbo ima 62. člen ZDDV-1. Razlogi za (pravilno) odločitev upravnega organa o nepriznanju odbitka vstopnega DDV niso zgolj v dejstvu, da je tožnik sodeloval z družbami, ki so opredeljene kot neplačujoči gospodarski subjekti, ampak v okoliščini, da ni izkazal, da so navedene družbe zaračunane storitve zanj tudi resnično opravile, saj ni predložil nikakršnih verodostojnih dokumentov, ki bi to izkazovali. Tožnik pa je tisti, ki mora izkazati, da so bile storitve njemu opravljene s strani podizvajalca, ki mu je izdal račun, saj na podlagi navedenega računa uveljavlja davčne ugodnosti.
ZLS člen 15b. ZLV člen 15, 16, 17, 40. ZUP člen 9, 138.
varstvo volilne pravice - potrditev mandata člana občinskega sveta - proporcionalne volitve - ročni izračun - načelo zaslišanja stranke
Tožena stranka mora v ponovljenem ugotovitvenem postopku od DVK pridobiti še ročni izračun sicer računalniško pridobljenih volilnih rezultatov in razdelitve mandatov. Ob tem mora dati tožeči stranki možnost, da se pred izdajo ponovne odločitve lahko izreče o bistvenih dejstvih in okoliščinah, ki jih bo prinesel rezultat ročnega izračuna volilnih rezultatov in razdelitve mandatov v povezavi z argumenti tožnika, in ki bodo pomembni za odločitev v ponovljenem postopku.
ZUS-1 člen 40, 40/3. ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-2, 55, 55/1, 55/1-6.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - prosti preudarek - ugotavljanje istovetnosti prosilca - sum zavajanja in zlorabe postopka - preprečitev odstranitve iz države
Tožnik ni predložil nobene listine, na podlagi katere bi bilo mogoče ugotoviti njegovo istovetnost, spreminjal pa je tudi svoje osebne podatke. Odkar je prvič prosil za mednarodno zaščito, je Republiko Slovenijo dvakrat samovoljno zapustil in bil deportiran nazaj v Republiko Slovenijo. Razen tega je pred postopkom sprejema ponovne prošnje po tem, ko je bil seznanjen, da mu bo tokrat gibanje omejeno, rekel, da prošnje ne bo podal. Ko pa je bil predan policiji v nadaljnji postopek po Zakonu o tujcih, je v Centru za tujce ponovno zaprosil za mednarodno zaščito.
ZVrt člen 20, 20a, 20b. ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 5, 5/2. ZUP člen 13, 13/1, 215, 215/4, 215/6.
sprejem otroka v vrtec - uvrstitev na seznam za sprejem v vrtec - prepozna vloga - vrnitev v prejšnje stanje - potrdilo kot upravna odločba
Iz obrazložitve izpodbijanega potrdila, ki se nanaša na tožničin zahtevek, s katerim je uveljavljala uvrstitev otroka na seznam za sprejem v vrtec, je razvidno, da toženka z njim ugotavlja, da je tožničina vloga prepozna, zato ne bo uvrščena na seznam za sprejem v vrtec ter jo obvešča o obravnavi njene vloge, če bodo sprejeti vsi otroci s čakalnega seznama. Glede na navedeno vsebino potrdila sodišče ugotavlja, da toženka z njim ni zgolj potrdila prejem vloge, pač pa je z njim odločila o tožničinem zahtevku za uvrstitev otroka na seznam za sprejem v vrtec. To potrdilo je zato treba šteti za upravno odločbo.