Javni razpis „Spodbujanje procesa prenosa znanja – Valor 2010“ točka 7. ZUP člen 4.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - postopek ocenjevanja vlog - merila za ocenjevanje - načelo enakopravnosti - načelo transparentnosti - javnopravna stvar
Za razpisni postopek, kot je obravnavani, je treba upoštevati, da gre za javnopravno stvar, ne pa za odločanje o pravici tožeče stranke, kar je sicer značilnost upravne zadeve.
Pri postopku javnega razpisa gre za poseben postopek, kjer je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani. Uspeh na razpisu pa je za vsakega prijavitelja odvisen zlasti od tega, kako je posamezni projekt vrednoten, glede na v razpisu vnaprej določene kriterije. Po navedenem se lahko enako obravnavanje vseh prijavljenih na razpisu doseže zgolj tako, da se vsem prijavljenim kot izhodišče za oceno zagotovi enakovredno obravnavanje ob prijavi. To pa nikakor še ne pomeni, da bo na razpisu vsak od prijavljenih s svojo vlogo oziroma projektom tudi uspel oziroma pridobil sredstva v zaprošeni višini.
ZBPP člen 24, 34. ZUS-1 člen 18. ZUP člen 214, 237.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - obrazložitev odločbe - javni interes - vložitev tožbe s strani državnega pravobranilca
V obravnavani zadevi je med strankama sporno ali je v izpodbijani odločbi tožena stranka ustrezno obrazložila, da so v obravnavanem primeru podati vsi razlogi iz 1. odstavka 24. člena ZBPP. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla, da gre v obravnavani zadevi za BPP za pravno svetovanje in zastopanje po odvetniku v pravdni zadevi in za oprostitev plačila stroškov postopka. V navedeni zadevi je bila izdana sodba, ki je bila zaradi pritožbe s sklepom Višjega sodišča razveljavljena in zadeva vrnjena v ponovni postopek. Po presoji sodišča je tako neutemeljen očitek tožnika, da tožena stranka zgolj navaja vsebino zakonske določbe 1. odstavka 24. člena ZBPP in da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti.
delničarji prireditelja iger na srečo - pridobitev delnic prireditelja iger na srečo - predhodno soglasje ministra - udeležba drugega delničarja v postopku izdaje soglasja - obnova postopka - aktivna legitimacija
Iz določbe četrtega odstavka 32. člena ZIS je razvidno, da se v postopku izdaje soglasja za pridobitev delnic ugotavlja primernost pridobitelja delnic kot delničarja prireditelja iger na srečo in vpliv pridobitve delnic na razvoj dejavnosti prirejanja iger na srečo.
Pravne podlage, da bi delničar prireditelja iger na srečo sodeloval že v postopku, ko pristojni minister ocenjuje primernost druge pravne osebe kot delničarja prireditelja iger na srečo, ni. Zato tožeča stranka zmotno meni, da bi morala biti udeležena v postopku izdaje takega soglasja.
brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoj - državni pravobranilec kot zastopnik javnega interesa - obrazložitev odločbe
Izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka 24. člena ZBPP ni mogoče utemeljiti zgolj s povzemanjem zakonske norme in navedbo opravilne številke zadeve, na katero se prošnja nanaša. Presojo razumnosti zadeve oziroma prosilčeva pričakovanja v zadevi mora organ utemeljiti na konkretnih dejstvih posameznega primera, kar mora biti razvidno iz obrazložitve. Glede na navedbo opravilne številke zadeve, v kateri je prosilka prosila za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je moč ugotoviti le, da gre za pravdno zadevo, ne pa tudi, katera dejstva v zvezi s to zadevo so organu za BPP dopuščala verjetnostni zaključek o uspehu prosilke v tej zadevi, niti zakaj jo je štel za pomembno za njen osebni in socialno-ekonomski položaj.
Dejstvo je, da je zakonodajalec predpisal nagrado v razponu, da bi se pri odmeri nagrade lahko upoštevale tako aktivnosti kot tudi ostale okoliščine, ki se jih mora upoštevati pri odmeri nagrad v razponu v skladu s 13. členom ZOdvT, pri čemer je treba upoštevati takšne aktivnosti tožnikov, ki sodijo v okvir okoliščin, ki jih navedeni člen navaja (predvsem obseg in težavnost odvetniške storitve, uporabo tujih pravnih virov, posebnega strokovnega znanja z izvenpravnih področij oz. pravnega specialističnega znanja ali tujega jezika, pomen zadeve ter prihodki in premoženjske razmere stranke). Te okoliščine pa v konkretnem primeru niso podane.
nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - nepopolna vloga - dopolnitev vloge - rak za vložitev revizije
Tožnik je v prošnji, ki jo je vložil 7. 10. 2011, zaprosil za dodelitev nujne BPP. Vendar pa iz same prošnje in priloge izhaja, da za to ni navedel razlogov in ni z ničemer dokazal nastopa okoliščin, ki dodelitev nujne BPP terjajo, kot to zahteva ZBPP v drugem odstavku 36. člena (ni bilo opredeljeno dejanje, ki ga je nujno potrebno opraviti, da se prosilec izogne posledicam, niti predloženi o tem dokazi), zato organ prošnje, ne da bi bila dopolnjena, ni mogel reševati meritorno.
Določba prvega odstavka 36. člena ZBPP organu, pristojnemu za odločanje o BPP, ne preprečuje upoštevanja finančnega položaja prosilca, če ima v času odločanja na voljo ustrezne podatke.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - relativni razlogi za zavrnitev registracije - podobnost med znakoma - dominanten del znaka
Dominanten del sestavljenega znaka mora prevladati nad vtisom celotnega znaka do te mere, da ostali sestavni deli postanejo nepomembni v okviru ustvarjenega vtisa. Prijavljeni znak je treba tudi v okviru pomenske analize primerjati kot celoto, ker ne vsebuje dominantnega dela, ob taki primerjavi pa je nesporno, da si primerjana znaka nista tudi pomensko podobna. Enako velja za fonetično primerjavo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - vložitev revizije - stečajni postopek - prisilna izterjava davčnega dolga
V tej zadevi ne gre za pomembno pravno vprašanje in za odstopanje od sodne prakse, prav tako pa je Vrhovno sodišče RS o takšnem pravnem vprašanju že odločalo na primer v sodbi II Ips 76/2006, II Ips 669/2005, pri čemer je zavzelo stališče, da so po končanem stečajnem postopku nad samostojnim podjetnikom posameznikom, ki je fizična oseba, še vedno iztožljive terjatve, ki so osebne narave. Organ za BPP je tako pravilno ocenil, da revizija zoper sodbo ne bi bila dovoljena, zato zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh v smislu prvega odstavka 24. člena ZBPP, kar pomeni, da prosilec ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP.
ZNB člen 22, 22b, 22c. ZUP člen 9. ZZZDR člen 113.
obvezno cepljenje otrok - opustitev cepljenja - strokovno mnenje komisije - načelo zaslišanja strank v postopku
Z vsebino strokovnega mnenja Komisije za cepljenje je treba starše otroka še pred izdajo upravne odločbe seznaniti in jim omogočiti, da se o njem izjavijo. Načelo zaslišanja stranke nalaga, da ima stranka pred izdajo odločbe možnost, da se izjasni o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. Iz listin upravnega spisa izhaja, da tožnici pred izdajo odločbe strokovno mnenje Komisije za cepljenje ni bilo vročeno, kar pomeni, da ji ni bila dana možnost, da bi se o njem izrekla. To pa je v danem primeru še posebej pomembno, saj obvezno cepljenje predstavlja poseg v ustavne pravice posameznika.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - vložitev obtožnega predloga
V konkretnem primeru je bila zavrnjena prošnja za dodelitev BPP v zvezi z vložitvijo obtožnega predloga na Okrajno sodišče v Domžalah tožnika kot subsidiarnega tožilca. Okrožno državno tožilstvo je namreč s sklepom zavrglo kazensko ovadbo tožnika zaradi povzročitve splošne nevarnosti in odvetnico zaradi krive izpovedbe, oviranja pravosodnih organov in poškodovanja tuje stvari, saj utemeljen sum storitve kaznivih dejanj ni bil podan. Iz dokumentacije v zvezi z ovadbo tožnika niso bile izkazane okoliščine, ki jih je navajal. V skladu z navedenim tožnik kot subsidiaren tožilec v obravnavani zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh z vložitvijo obtožnega predloga. Gre za neizpolnjevanje objektivnega pogoja.
spletne igre na srečo - nadzor nad prirejanjem iger na srečo - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade - neizvršitev odločbe o prepovedi prirejanja iger na srečo - omejitev dostopa do spletnih strani - paricijski rok
Obseg omejitve dostopa do spletnih strani in način izvršitve odločbe o prepovedi prirejanja iger na srečo sta podana ob upoštevanju načela sorazmernosti in v okviru tehničnih možnosti, saj je predlagatelj obseg omejitve in način izvršitve utemeljil z upoštevanjem okoliščin, ki jih določa ZIS v 107.a členu. Omejitev je namreč predlagana le za spletne strani, kjer se prirejajo igre na srečo, predlagan način pa objektivno predstavlja način omejitve, ki ga nasprotna stranka tehnično lahko izvrši, in ki je zanjo najugodnejši. Namen ukrepa ni onemogočitev dostopa uporabnikom do spletnih strani, kjer se prirejajo igre na srečo, temveč omejitev dostopa oziroma njegova otežitev. Kot primeren rok, v katerem bo nasprotna stranka mogla izvesti naloženi ukrep, je sodišče določilo rok 15 dni od pravnomočnosti sklepa.
Pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV (1. odstavek 40. člena ZDDV). Enako določbo ima 62. člen ZDDV-1. Razlogi za (pravilno) odločitev upravnega organa o nepriznanju odbitka vstopnega DDV niso zgolj v dejstvu, da je tožnik sodeloval z družbami, ki so opredeljene kot neplačujoči gospodarski subjekti, ampak v okoliščini, da ni izkazal, da so navedene družbe zaračunane storitve zanj tudi resnično opravile, saj ni predložil nikakršnih verodostojnih dokumentov, ki bi to izkazovali. Tožnik pa je tisti, ki mora izkazati, da so bile storitve njemu opravljene s strani podizvajalca, ki mu je izdal račun, saj na podlagi navedenega računa uveljavlja davčne ugodnosti.
državni tožilec - skupina državnih tožilcev za posebne zadeve - razrešitev vodje skupine državnih tožilcev za posebne zadeve - izločitev uradne osebe - razlogi za razrešitev - dokazovanje - začetek upravnega postopka
S pobudo se (upravni) postopek še ne začne, zato vložitve le-te še ni mogoče šteti za udeležbo v postopku in s tem za obligatorni izločitveni razlog iz 4. točke 35. člena ZUP, po katerem predstojnik ne sme odločati ali opravljati posameznih dejanj v postopku, če je bil udeležen v postopku na prvi stopnji ali je sodeloval pri odločanju. Upravni postopek, ki se vodi po uradni dolžnosti oziroma pri katerem zahteva stranke ni predvidena, se začne, ko opravi pristojni organ v ta namen kakršnokoli dejanje. V konkretnem primeru razrešitve je takšno lahko le dejanje ministra oziroma ministrice za pravosodje kot pristojnega predlagatelja v postopku razrešitve, kar pomeni, da je kot prvo dejanje šteti šele pooblastilo ministrice državnemu sekretarju.
V konkretnem primeru ne gre za ugotavljanje kazenske odgovornosti tožeče stranke in tudi ne za ugotavljanje njene odgovornosti za prekršek. Gre za ugotavljanje okoliščin, ki so podlaga za razrešitev in s tem okoliščin, ki kažejo na (ne)primernost za opravljanje funkcije vodje Skupine državnih tožilcev za posebne zadeve. Zato so lahko pomembne tudi okoliščine, ki nimajo znakov kaznivega dejanja ali prekrška, in zato tudi ni bilo potrebno pri njihovem ugotavljanju upoštevati procesnih kavtel, ki veljajo v kazenskem postopku. V pogledu takšne presoje sodišče drugače kot tožeča stranka meni, da je obrazložitev izpodbijane odločbe prepričljiva ter da temelji na okoliščinah, ki so izkazane v listinah. Sicer pa tožeča stranka dokazilom kot takim in njihovi vsebini niti ne ugovarja. Ugovarja predvsem njihovi uporabi oziroma sklicevanju nanje. S takšnimi ugovori pa z ozirom na določbe 164. člena ZUP, po katerih se lahko kot dokaz uporabi vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru, tožeča stranka ne more uspeti.
dohodnina - udeležba na dobičku - dobiček iz preteklih let - povprečna davčna stopnja
Ker je bil tožniku znesek udeležbe na dobičku izplačan v letu 2004, sklepi družbe, na podlagi katerih je pridobil udeležbo na dobičku, pa so bili sprejeti v letih od 1998 do 2003, gre pri izplačilu za dohodek, ki (v smislu 13. člena ZDoh) izvira iz preteklih let.
dohodnina - drugi dohodki - prodaja poslovnega deleža - dogovor glede variabilnega dela kupnine - dobiček iz kapitala
Pravni prednik tožeče stranke je v letu 2008 izplačal znesek 50.000,00 EUR, ne da bi zato obstajala podlaga v sklenjeni pogodbi. Ta je bila kot aneks k pogodbi o prodaji poslovnega deleža sestavljena šele kasneje, po izplačilu zneska. Iz aneksa sledi, da gre za plačilo variabilnega dela kupnine po sklenjeni prodajni pogodbi. Šlo naj bi torej za dohodek iz kapitala, dosežen šele po sklenitvi pogodbe in po prenosu lastninske pravice na poslovnih deležih; pa tudi šele po tem, ko je bila v davčnem postopku že ugotovljena vrednost kapitala ob odsvojitvi, ki variabilnega dela kupnine ni vsebovala, ter na tej podlagi že opravljena odmera davka od dobička iz kapitala. Z vidika davčnega prava se tako izplačilo zneska, ki presega vrednost iz pogodbe in ki je bilo opravljeno že po njeni sklenitvi, pokaže kot samostojna transakcija, ki ne podleže obdavčitvi z davkom od dohodka iz kapitala in ki obenem tudi ne pomeni nove dejanske okoliščine, ki bi lahko vplivala na že opravljeno davčno odmero. Pri izplačanem znesku gre tako za drugi dohodek.
ZLS člen 15b. ZLV člen 15, 16, 17, 40. ZUP člen 9, 138.
varstvo volilne pravice - potrditev mandata člana občinskega sveta - proporcionalne volitve - ročni izračun - načelo zaslišanja stranke
Tožena stranka mora v ponovljenem ugotovitvenem postopku od DVK pridobiti še ročni izračun sicer računalniško pridobljenih volilnih rezultatov in razdelitve mandatov. Ob tem mora dati tožeči stranki možnost, da se pred izdajo ponovne odločitve lahko izreče o bistvenih dejstvih in okoliščinah, ki jih bo prinesel rezultat ročnega izračuna volilnih rezultatov in razdelitve mandatov v povezavi z argumenti tožnika, in ki bodo pomembni za odločitev v ponovljenem postopku.
ZUS-1 člen 40, 40/3. ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-2, 55, 55/1, 55/1-6.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - prosti preudarek - ugotavljanje istovetnosti prosilca - sum zavajanja in zlorabe postopka - preprečitev odstranitve iz države
Tožnik ni predložil nobene listine, na podlagi katere bi bilo mogoče ugotoviti njegovo istovetnost, spreminjal pa je tudi svoje osebne podatke. Odkar je prvič prosil za mednarodno zaščito, je Republiko Slovenijo dvakrat samovoljno zapustil in bil deportiran nazaj v Republiko Slovenijo. Razen tega je pred postopkom sprejema ponovne prošnje po tem, ko je bil seznanjen, da mu bo tokrat gibanje omejeno, rekel, da prošnje ne bo podal. Ko pa je bil predan policiji v nadaljnji postopek po Zakonu o tujcih, je v Centru za tujce ponovno zaprosil za mednarodno zaščito.
spletne igre na srečo - nadzor nad prirejanjem iger na srečo - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade - neizvršitev odločbe o prepovedi prirejanja iger na srečo - omejitev dostopa do spletnih strani - paricijski rok
Ker nasprotna stranka ob zagotovljeni kontradiktornosti postopka odreditvi njej predlagane omejitve dostopa do spletnih strani ni nasprotovala, dejstva in dokazi, ki jih je navedel oziroma predložil predlagatelj, pa odreditev take omejitve na podlagi 107. a člena ZIS dopuščajo, je sodišče v tem obsegu predlogu predlagatelja ugodilo.
Kot primeren rok, v katerem bo nasprotna stranka mogla izvesti naloženi ukrep, je sodišče določilo rok 15 dni od pravnomočnosti sklepa.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 286, 286/1, 290, 290/1.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o dovolitvi izvršbe - inšpekcijski zavezanec - način izvršbe - zavrženje tožbe
O vprašanju, kdo je inšpekcijski zavezanec, je bilo odločeno izključno z odločbo, ki pomeni izvršilni naslov (in ne z izpodbijanim sklepom), zato bi ga morala tožnica uveljavljati v pritožbi zoper to odločbo.
Ko je nekomu odrejena prepoved uporabe, je že po naravi stvari mogoče odločbo izvršiti samo s posredno prisilitvijo, saj gre za obveznost, ki je razen zavezanca iz izvršilnega naslova ne more storiti nihče drug.