usposabljanje voznikov - soglasje za izvajanje usposabljanja - obrazložitev odločbe
Iz obrazložitve odločbe ni razvidno, zakaj je organ ocenil, da tožnik ne izpolnjuje kriterija zahtevanih delovnih izkušenj na področju, za katerega je podal vlogo za izvajanje usposabljanja voznikov. To pomeni, da obrazložitev ne vsebuje elementov, kot jih določa 214. člen ZUP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - razpolaganje s premoženjem
V zemljiški knjigi pri navedenem solastnem deležu ni vpisanih nobenih omejitev, zato je pravilen sklep, da v pravnem pogledu ni ovir za tožničino razpolaganje z njim, tako da lahko ta delež obremeni (kar je z dvema hipotekama že tudi storila) ali proda.
Kršenje solastninske pravice, med drugim solastnikovega upravičenja, da nepremičnino uporablja sorazmerno svojemu idealnemu deležu, pa je okoliščina, ki se obravnava v civilnem sodnem postopku in ne vpliva na imetništvo deleža v solastnini.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - zdravstveno stanje obsojenca
Kot izhaja iz 88. člena KZ-1, zdravstveno stanje obsojenca ni okoliščina, ki bi omogočala pogojni odpust, saj je osebam, ki prestajajo kazen zapora, zdravstvena oskrba zagotovljena.
ZUJIK člen 60, 64. Javni razpis za izbiro občinskih investicij na področju kulture (JPR-OBI-2010), ki se bodo začele izvajati leta 2011 in bodo sofinancirane iz proračuna Ministrstva za kulturo v letih trajanja investicije ter vključene v načrt razvojnih programov točka 1.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razlaga določb javnega razpisa - namen javnega razpisa
Iz javnega razpisa izhaja, da je njegov namen sofinancirati občinske projekte, ki nimajo pomena le za posamezno lokalno skupnost, pač pa imajo širši pomen, ki je v interesu države. Zato je razlaga upravnega organa, da je treba pri ocenjevanju vloge upoštevati samo prebivalce občine prijaviteljice (in ne tudi prebivalcev sosednjih občin, ki obiskujejo knjižnico), v nasprotju z namenom javnega razpisa.
dostop do informacij javnega značaja - zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja - študentska organizacija - molk organa prve stopnje - prvostopenjski akt v obliki dopisa
Zakonodajalec je institut molka organa vsebinsko vezal na izostanek odločitve pristojnega organa o zahtevku stranke oziroma vlagatelja zahtevka, ne pa na poimenovanje vsebinske odločitve z nazivom „odločba“.
Iz izpodbijane odločbe, kot tudi iz podatkov predloženega upravnega spisa, izhaja, da je prosilec svojo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovil na tožečo stranko priporočeno po pošti, tožeča stranka pa je njegovo zahtevo zavrnila v pisni obliki, v obliki dopisa. Vendar pa ima ta dopis značaj zavrnilnega akta, ne glede na to, da ni poimenovan in označen kot odločba, niti ne vsebuje vseh elementov, ki jih ZUP z določili 210. in 212. do 216. člena določa kot obligatorne sestavne dele odločbe. Poleg tega je prosilec, po tem, ko je s strani organa prejel zavrnilni odgovor na toženo stranko naslovil „Pritožbo zaradi zavrnitve dostopa do informacij javnega značaja“. Zato v konkretnem primeru ni mogoče slediti stališču tožene stranke, da gre za molk prvostopenjskega organa v smislu izostanka njegove odločitve o zahtevku prosilca.
Študentska organizacija univerze je pravna oseba javnega prava in s tem zavezanec za dostop do informacij javnega značaja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje družine
Pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči se upošteva premoženje celotne prosilčeve družine. Zato ni relevantno, kako sta si tožnik in njegova žena skupno premoženje razdelila.
ZVrt člen 10. ZUS-1 členi 4, 4/1, 36, 36/1, 36/1-4.
sprejem otroka v vrtec - zagotavljanje vključevanja otrok v programe javne službe - tožba zaradi kršitve človekovih pravic in svoboščin - opustitev ali dejanje lokalne skupnosti - zavrženje tožbe
Zoper opustitve ali dejanja v zvezi z 1. odstavkom 10. člena ZVrt tožeča stranka nima drugega sodnega varstva kot tožbo po določbi 1. odstavka 4. člena ZUS-1. Določeno dejanje ali opustitev občine v zvezi s 1. odstavkom 10. člena ZVrt namreč lahko pomeni poseg v določeno človekovo pravico in temeljno svoboščino. Sodišče je zato tožbo sprejelo v obravnavo na podlagi 1. odstavka 4. člena ZUS-1. Vendar pa že v naslednjem koraku sodne presoje sodišče ugotavlja, da tožnica v tožbi ni izkazala, da bi določeno nezakonito dejanje ali opustitev tožene stranke poseglo v njeno temeljno človekovo pravico. Ker zahtevek za sprejem v vrtec ni ustavna človekova pravica oziroma temeljna svoboščina in ker tudi tožničin zahtevek v tem upravnem sporu na odpravo nezakonitega stanja in naložitev ustreznih ravnanj občine v zvezi z obveznostmi občine iz 1. odstavka 10. člena ZVrt ni ustavna človekova pravica, je sodišče tožbo zavrglo, ker zatrjevana opustitev dejanja tožene stranke ni takšen akt, ki bi ga tožnica lahko izpodbijala na podlagi 1. odstavka 4. člena ZUS-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - spremenjene okoliščine - prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči - izdaja nove odločbe
Tožnica premoženjskega pogoja po določbah ZBPP več ne izpolnjuje, zato je organ za brezplačno pravno pomoč z izpodbijano odločbo utemeljeno odločil, da od dokončnosti izdaje izpodbijane odločbe tožnica ni več upravičena do brezplačne pravne pomoči.
Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 220, 220/2, 220/3.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje razvojno investicijskih projektov - postopek javnega razpisa - obvezni sestavni deli razpisne dokumentacije - sodna presoja zakonitosti izpodbijanega akta - obseg sodne kontrole
Pri državnem sofinanciranju projektov ali programov v gospodarstvu ali v družbenih dejavnostih, kjer gre za čiste finančne subvencije, mora (upravno) odločanje upoštevati načelo enakosti pred zakonom oz. enakih možnosti ponudnikov, da konkurirajo za javna sredstva v zvezi z uresničevanjem ponudnikove svobodne gospodarske pobude v skladu z javno koristjo. Zaradi tega pomena obravnavanje dejavnosti za javni interes in civilne interese strank, ki sodelujejo na javnem razpisu, je presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev glede materialno-pravnih in procesnih vprašanj stroga.
Določbe 5. točke 3. odstavka 220. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije ni mogoče razlagati tako, da morajo biti v razpisni dokumentaciji v vsakem primeru, ne glede na vsebino konkretnega pogoja ali merila za izbor, določena tudi vsa dokazna sredstva, ki so v postopku izbora sprejemljiva. Že iz primeroma naštetih dokazov v oklepaju navedene določbe in narave stvari izhaja, da morajo biti dokumenti, ki se uporabljajo kot dokazilo, v razpisni dokumentaciji določeni za pogoje ali merila, ki so enostavno in nujno dokazljiva z določenimi uradnimi listinami. Kadar pa gre za ugotavljanje pogoja ali meril katerih krog možnih dokaznih sredstev je odprt zaradi kompleksnosti pogoja oziroma merila in s tem večje zahtevnosti dokazovanja, mora imeti pristojna komisija v razumnih mejah svobodo izbire dokaznih sredstev skladno z načelom proste presoje dokazov. Tak je obravnavani primer, kajti pogoj, da ima podjetje likvidnostne težave zaradi gospodarske krize, je tak vsebinsko odprt ekonomsko finančni pogoj.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-2, 6/1-11, 6/3. Opomba (1) : Gre za izjemo, ko gre za podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave, in je še predmet posvetovanja v organu, njegove razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - javna naročila - pravno svetovanje na področju javnega naročanja - dokumenti v zvezi z notranjim delovanjem organa - poslovna skrivnost
Izjema po 11. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ neposredno ščiti organ, torej zavezanca za odstop do informacije javnega značaja, ne pa pogodbenega partnerja od zavezanca (t. j. zunanjega svetovalca), zato to izjemo bistveno težje lahko uspešno uveljavlja pogodbeni partner zavezanca, kot pa sam zavezanec.
S tem ko odvetniška družba stopi v poslovno razmerje z javno-pravnim subjektov v zvezi z svetovanjem za zakonito izvrševanje pristojnosti, ki jih ima javno-pravni subjekt po zakonu in podzakonskih predpisih, po samem zakonu sprejme določeno omejitev pričakovane zasebnosti poslovanja, saj je po 1. alineji 3. odstavka 6. člena ZDIJZ zahtevani podatek informacija javnega značaja, če gre za podatek o porabi javnih sredstev, brez da bi bilo potrebno tehtanje javnega interesa za razkritje z interesom druge osebe (v tem primeru poslovnega partnerja javno-pravnega subjekta) za omejitev dostopa do informacije javnega značaja zaradi varstva poslovnih skrivnosti po ZGD-1. Ker je tak podatek že po zakonu javen, izjema iz 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ ne pride v poštev in s tem tudi ne test javne koristi oziroma načela sorazmernosti.
upravni spor - odločanje brez upravnih spisov - ugoditev tožbi
Ker sodišče ni imelo upravnih spisov in tudi ni prejelo odgovora na tožbo, ni moglo preizkusiti navedb tožeče stranke, saj tožena stranka s svojim molkom sodišču ni omogočila, da bi lahko preizkusilo tožbene ugovore glede nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter kršitev postopka oziroma ugotoviti okoliščin, ki so pomembne za odločitev.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastništvo nepremičnine - ugotavljanje vrednosti nepremičnine
Organ za brezplačno pravno pomoč je kot premoženje tožničine družine pravilno upošteval premoženje njenega sina, glede vrednosti tega premoženja pa je svojo odločitev pravilno oprl na obvestilo o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnine, ki ga je pridobil od GURS.
Toženka je v zadostni meri je obrazložila vse relevantne dejanske in pravne okoliščine o načinu in mejah uporabe prostega preudarka. V zadostni meri je tudi obrazložila, zakaj meni, da je vključitev v psihološko obravnavo za tožnika pomembna z vidika presoje izpolnjevanja pogoja predčasnega odpusta s prestajanja kazni, in sicer, da se aktivno udeležuje koristne dejavnosti. Pogojni odpust s prestajanja kazni namreč ni pravica obsojenca. To je privilegij, ki ga je lahko deležen tisti obsojenec, ki s svojim vedenjem med prestajanjem kazni v zavodu pokaže, da je pripravljen spremeniti in urediti svoje življenje tako, da kaznivih dejanj ne bo več ponavljal.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - varstvo osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju - osebna privolitev posameznika - delni dostop
Pravna podlaga za posredovanje podatkov v konkretnem primeru sta ZDIJZ in ZUP in ni potrebno, da bi nek specialni zakon izrecno določal, da se v zvezi s postopki, katere je sprožila prizadeta stranka, vsi osebni podatki vlagatelja zahtevka lahko posredujejo javnosti oziroma zainteresiranim osebam.
Odločitev o posredovanju zahtevanih dokumentov po ZDIJZ mora biti znotraj testa sorazmernosti iz 2. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki ga je treba upoštevati v povezavi z določbo 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Upoštevati je treba test praktične konkordance (3. odstavek 15. člena URS), kadar gre za kolizijo varstva ustavne pravice do varstva osebnih podatkov prizadete stranke (1. odstavek 38. člena Ustave) in ustavne pravice do dostopa do informacije javnega značaja druge prizadete stranke v tem upravnem sporu, to je prosilca za dostop do informacije javnega značaja (2. odstavek 39. člena URS). „Kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov“ iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ bi bila torej podana, če pristojni organ ne bi opravil ali ne bi pravilno opravil testa praktične konkordance oziroma tehtanja obeh omenjenih pravic tako, da se obseg varovanja vsake od obeh pravic zmanjša sorazmerno in le v obsegu, ki je nujno potreben, znotraj testa sorazmernosti iz 2. odstavka 6. člena ZDIJZ. Kajti „poseg“ v pravico do varstva osebnih podatkov še ne pomeni, da je podana „kršitev“ te pravice.
Zaradi privolitve prizadete stranke test praktične konkordance v konkretnem primeru ne more pripeljati do drugačnega sklepa, do kakršnega je prišla tožena stranka, ki je prekrila določene osebne podatke v zahtevanih dokumentih, za ostale informacije na zahtevanih dokumentih pa odločba nalaga njihovo razkritje. Z izpodbijano odločitvijo je prosilec prišel do zahtevanih dokumentov brez osebnih podatkov prizadete stranke in mu je bila v tem okviru zagotovljena ustavna pravica do dostopa do informacije javnega značaja, prizadeti stranki pa je bila s prekritjem osebnih podatkov zavarovana pravica do varstva osebnih podatkov ob upoštevanju njegove volje, izražene v upravnem postopku in po prejemu izpodbijane odločbe. V obe pravici je bilo torej sorazmerno poseženo, zato z izpodbijanim aktom ni podana kršitev varstva osebnih podatkov.
vojni veteran - priznanje statusa vojnega veterana - pogoji za priznanje statusa vojnega veterana - članstvo v štabu
Tožnik ni bil član republiškega, mestnega ali občinskega štaba za civilno zaščito, zaradi česar ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa vojnega veterana po točki h) 7. alinee 2. člena ZVV.
ZJF člen 106f. Javni razpis Izvajanje ukrepa omejene vrednosti za izvajanje razvojno investicijskih projektov ter vzpodbujanje prezaposlitev in samozaposlovanje v letih 2009 in 2010 točka 3.
O pridobitvi rudarske pravice za pridobivalni prostor, na katerega se nanaša vloga tožeče stranke, na način podelitve koncesije še ni bilo odločeno. Odločeno je bilo o sanaciji kamnoloma, in to na način, pri katerem rudarska pravica ni potrebna. Ni pa bilo odločeno o rudarski pravici, niti ni iz spisov razvidno, da bi bilo zaradi izdanega dovoljenja za izvajanje sanacijskih del oziroma zaradi sanacije, ki je v teku, nemogoče pridobiti rudarsko pravico in da bi torej izdano dovoljenje za izvajanje del pridobitev rudarske pravice „pokrivalo“ po vsebini. Čim je tako in ne gre za isto upravno stvar (ta mora biti ista tako v dejanskem kot v pravnem pogledu), ni podlage za zavrženje vloge na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
ZVis člen 71. URS člen 22, 25. Pravilnik o priznanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v študijski program člen 1.
priznanje znanj in spretnosti - postopek priznanja znanj in spretnosti - enako varstvo pravic - učinkovito uveljavljanje pravic
Postopek ugotavljanja preverjanja in priznavanja znanj in spretnosti se začne na osnovi vloge kandidata, ki mora biti podana na obrazcu z določenimi obveznimi sestavine vloge. Celoten postopek priznavanja znanja in spretnosti mora biti v skladu z določili ZUP. Iz spisovnih podatkov izhaja, da tožnica svoje vloge za priznavanje ni vložila na obrazcu in k svoji vlogi tudi ni predložila vseh zahtevanih listin za priznavanje. Ni pa iz podatkov spisa razvidno, da bi bila tožnica pozvana na odpravo pomanjkljivosti. V izpodbijanem aktu niti v uvodu, niti v obrazložitvi ni navedeno, da bi bil pri izdaji tega akta uporabljen ZUP, čeprav bi moral biti.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - podatek v zvezi s sodnim postopkom - podatek v zvezi z zakonskim sporom - javnost sojenja - izjema od javnosti sojenja - varstvo osebnih podatkov
V predmetni zadevi je prosilec zahteval podatke v zvezi z zakonskim sporom in po določbi 407. člena ZPP (v zvezi s 1. odstavkom 17.b člena ZS) je v zakonskih sporih javnost izključena. Z metodo razlage predpisa argumentum a simili ad simile sodišče pride do sklepa, če je podatek o razpisu prvega naroka podatek, ki spada v okvir javnosti sojenja, pod pogojem, da javnost ni izključena, potem tudi podatek o datumu vložitve pravnega sredstva na sodišče spada med podatke v okviru javnosti sojenja; vendar ker je javnost v zakonskih sporih izključena, po zakonu ne sme biti dostopen javnosti tudi podatek o datumu vložitve pravnega sredstva v postopku razveze zakonske skupnosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - posebna pravna pomoč - vložitev pritožbe na ESČP
Tožnik vlaga prošnjo za brezplačno pravno pomoč za vložitev pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice, zato bi morala tožena stranka presojati pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi petega odstavka 24. člena ZBPP in ne na podlagi prvega odstavka 24. člena ZBPP. Presoditi bi morala, ali tožnik izpolnjuje pogoje za začetek postopka ali udeležbo v postopku pred mednarodnimi sodišči, ni pa imela pooblastila za ocenjevanje oziroma presojo ali ima tožnik verjetne izglede za uspeh v primeru sprožitve postopka pred Evropskim sodiščem za človekove pravice.