vojni veteran - pogoji za priznanje statusa vojnega veterana - dobava hrane policiji
Stališče, da ZVV v 2. in 2.a členu le primeroma našteva tipične položaje, ki so podlaga za priznanje statusa vojnega veterana, ni utemeljeno. V varstvo po zakonu so vključeni izvajalci obrambnih aktivnosti, navedenih v 1. členu in konkretizirani v določbah 2. in 2.a člena ZVV. Tožnik je dobavo hrane policiji izvajal na podlagi pogodbe in prostovoljno. Po lastni izjavi oskrbe policijske enote tudi ni izvajal v času oboroženih spopadov. Takšno dejansko stanje pa ne daje podlage za priznanje statusa vojnega veterana po določbah ZVV.
Prosilec za BPP pavšalno navaja, da poleg odškodninskega zahtevka zaradi protipravnega dejanja sodišča v zapuščinskem postopku uveljavlja tudi odškodninski zahtevek zoper Republiko Slovenijo, ker ta dovoljuje nizkotno ravnanje s tožnikom in ne rešuje njegovih zadev. Sodišče je ugotovilo, da protipravnost sodišča v zapuščinskem postopku ni podana. Ker pavšalnega odškodninskega zahtevka v drugem delu zahtevka tožnik ni dopolnil, se sodišče o tem ni moglo izreči, saj ni navedel za katere osebe v danem primeru gre in za katera dejanja. Iz navedenega tako izhaja, da je tožnikova prošnja za dodelitev BPP za sestavo in vložitev revizije, kot je predhodno navedena, očitno nerazumna. Tožnik pa tudi nima verjetnih izgledov za uspeh in tako postopka ni razumno začeti ter se ga udeleževati.
Javni razpis za ukrep Pomoč mladim posameznikom kmetij, Splošni pogoji, točka 7. ZD člen 136, 136/1, 137, 137/2.
javni razpis - dodelitev nepovratnih sredstev - Program razvoja podeželja - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - pogoji za dodelitev sredstev - izjava dedičev prenosnikov o odpovedi zakonitemu dednemu deležu
Po razlagi določbe 7. točke Splošnih pogojev predmetnega javnega razpisa, skladni z ZD, mora vlagatelj v primeru dokazovanja lastniškega prevzema kmetije z darilno pogodbo predložiti sporazum darovalca s potomcem (oziroma sporazume darovalca s potomci) o njegovi (oziroma njihovi) odpovedi dednemu deležu. To pomeni, da ta določba ne zahteva predložitve sporazuma o odpovedi dedovanju glede posameznih stvari, ki so predmet darilne pogodbe; tak sporazum bi bil (ker bi šlo za delno odpoved) tudi nedopusten. Določba zahteva predložitev sporazuma o odpovedi dednemu deležu potomcev darovalcev. Odpoved dednemu deležu po drugem odstavku 137. člena ZD, da ni nedopustna, pa se nanaša na alikvotni del zapuščine ob smrti prednika. Glede na vse povedano pogoj iz 7. točke Splošnih pogojev javnega razpisa, določen zaradi učinka preprečitve restitucije daril v zapuščinskem postopku (po darovalcih), ker sporazum v skladu z zakonom ne more biti omejen na nepremičnine, ki so predmet darilne pogodbe, nesorazmerno posega v pravico do dedovanja (33. člen Ustave RS) in s tem v lastninsko pravico tretjih (potomcev darovalcev); določitev takega pogoja ne pomeni uravnoteženja uresničevanja premoženjske svobode posameznika in javnega interesa. To pa pomeni, da tak pogoj, ker nasprotuje Ustavi RS, v javnem razpisu ne bi mogel biti določen.
Pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV (1. odstavek 40. člena ZDDV). Enako določbo vsebuje tudi 62. člen ZDDV-1. Odbitek vstopnega DDV je torej pravica, ki gre davčnemu zavezancu ob izpolnjevanju določenih pogojev. V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV tožniku na podlagi računov, ki so jih izdale družbe, za katere prvostopenjski organ ugotavlja, da so „neplačujoči gospodarski subjekti“ oziroma t. i. „missing traderji“, glede spornih računov pa davčni organ ugotavlja, da navedene družbe storitev, zaračunanih po navedenih računih, niso opravile in da so bili navedeni računi izdani le z namenom pridobitve davčnih ugodnosti. Iz objektivnih okoliščin pa izhaja, da je tožnik vedel ali bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti ter mu ne gre odbitek vstopnega DDV.
industrijska lastnina - blagovna znamka - registracija blagovne znamke - ugovor zoper registracijo znamke - relativni razlogi za zavrnitev znamke - podobnost med znakoma - povezanost med blagom ali storitvami in imetnikom prejšnje znamke
Upravni organ je v postopku preizkusa prijave v zvezi z relativnimi razlogi za zavrnitev registracije vezan na ugovor stranke. Če je ta posplošen tako, da ugovornik le primeroma navede blago/storitev, za katerega zatrjuje, da je podobno, upravnemu organu ni mogoče očitati nepravilne presoje podobnosti in pomanjkljive obrazložitve odločitve, če ni za vse blago/storitve v istem razredu Nicejske klasifikacije (NK), za katero je ocenil, da ni podobnosti, podrobno in konkretno obrazložil, zakaj meni tako, je pa iz odločbe razvidno, kako je primerjavo opravil in kakšni zaključki glede podobnosti blaga/storitev za določeni razred NK iz tega izhajajo.
V skladu z ustaljeno upravno sodno prakso se pri oceni podobnosti med blagom oziroma storitvami upoštevajo vsi dejavniki, ki označujejo razmerje med primerjanim blagom/storitvami in ki se nanašajo zlasti na njihovo naravo, namen, uporabo, distribucijske poti, konkurenčnost, komplementarnost.
Tožeča stranka se v tožbi zmotno sklicuje na povezanost med blagom/storitvami, saj je v določbi c) prvega odstavka 44. člena ZIL-1 zahtevana povezanost med blagom/storitvami in imetnikom prejšnje znamke, ne pa konceptualno povezovanje med znamkama. Ta povezava se razlaga kot gospodarska povezava, ki pa je v konkretnem primeru, ko gre za različne ciljne trge in ciljno publiko, tudi po mnenju sodišča ni.
ZS člen 87, 87/1, 87/1-4, 87/1-5, 92. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 18.
imenovanje sodnega cenilca - pogoji za imenovanje - potrebe po cenilcih
Tožena stranka je pravilno upoštevala določbo četrtega odstavka 87. člena ZS, po kateri je lahko za sodnega cenilca izjemoma imenovana tudi oseba, ki ima srednješolsko izobrazbo, s področij kjer primanjkuje sodnih cenilcev in ni kandidatov z ustrezno univerzitetno izobrazbo. V skladu s tem je tožena stranka za mnenje pravilno zaprosila Okrožno sodišče v Celju in na podlagi odgovora, da po sodnih cenilcih za konkretno področje ni potreb, tožnikovo vlogo zavrnila. Sodišče tudi zavrača tožnikov ugovor, da bi moralo biti takšno mnenje obrazloženo.
sodniško napredovanje - napredovanje na položaj svétnika okrajnega sodišča - hitrejše napredovanje - uvrstitev v plačni razred - datum napredovanja
V obravnavanem primeru je sporno, s katerim dnem je tožnik, ki je okrajni sodnik, napredoval oziroma od kdaj mu pripada položaj svétnika in temu ustrezna uvrstitev v 51. plačni razred. Medtem ko je po stališču tožene stranke tožnik napredoval na položaj svétnika z dnem odločitve Sodnega sveta, se glede na določbe ZSS sodišče pridružuje stališču tožnika, da je relevanten dan, ko je za napredovanje izpolnil predpisane pogoje.
hitrejše napredovanje sodnice - ocena personalnega sveta - vezanost sodnega sveta na oceno personalnega sveta - izpolnjevanje pogojev za hitrejše napredovanje
Sodni svet se mora pri odločanju o napredovanju ravnati po kriterijih, ki jih določa ZSS za ugotovitev, ali kandidatka izpolnjuje pogoje za napredovanje, medtem ko ocena sodniške službe, ki jo izdela personalni svet, pomeni le oceno sodniške službe in ne pomeni, da jo je Sodni svet dolžan le prevzeti, ne da bi sam preveril, ali so podani pogoji za sodnikovo hitrejše napredovanje glede na zakonsko določene kriterije.
Ker je bilo o tožnikovem predlogu za obnovo postopka že odločeno in obnova dovoljena, tožena stranka ni imela podlage za to, da o predlogu odloča ponovno in ga zavrne na podlagi tretjega odstavka 267. člena ZUP.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - faktor zelenih površin - z odločbo Ustavnega sodišča razveljavljen odlok
Ker je bil Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor na mestnem območju Nove Gorice, v delu kjer je določen faktor zelenih površin, z odločbo Ustavnega sodišča razveljavljen, do razveljavitve pa v zadevi še ni bilo pravnomočno odločeno, razveljavljenega Odloka v tem delu ni mogoče uporabiti pri odločanju o izdaji gradbenega dovoljenja.
brezplačna pravna pomoč - ponovna vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ista upravna zadeva - zavrženje vloge
O zadevi je enkrat že bilo odločeno z odločbo št. Bpp 1363/2008 z dne 21. 1. 2009 in je bil začetni predujem za začetek osebnega stečaja že tudi izplačan. Tega dejstva tožnica v tožbi niti ne zanika. Ker je bilo o zahtevi za dodelitev BPP že enkrat odločeno, sodišče ni moglo sprejeti drugačne odločitve, kot jo je tožena stranka. Gre namreč za procesno predpostavko, da je bilo v zadevi že enkrat odločeno, zato tožena stranka ni imela za ponovno odločitev nobene pravne podlage.
ZUP člen 260, 260-1, 260-4, 261, 261/2, 267, 267/2.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - obnova inšpekcijskega postopka - novo dejstvo - predhodno vprašanje - zavrženje predloga
Dejstvo, da je po izteku ukrepa gradbenega inšpektorja, upravna enota v odločbi o plačilu nadomestila za degradacijo in uzurpacijo, kot zavezanca za plačilo določila B. d.d. (investitorja) in ne tožeče stranke, ne more biti razlog za obnovo inšpekcijskega postopka.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - odločba Ustavnega sodišča - rok za obnovo postopka
Od uveljavitve Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za hitro cesto na odseku Koper – Izola in od dneva, ko je tožeča stranka izvedela za izdajo spornih gradbenih dovoljenj, je preteklo več kot eno leto (druga alinea 2. točke izreka odločbe Ustavnega sodišča), zato je bil njen predlog za obnovo postopka vložen prepozno.
V konkretnem primeru, kot izhaja iz upravnih spisov in iz izpodbijane odločbe, ni podana niti pravna niti dejanska nezmožnost izvršitve. Zatrjevanje tožeče stranke, da v več kot 6-mesečnem roku ne more odstraniti tovornih vozil iz sporne parcele, glede na naravo predmetov, ki jih je potrebno odstraniti, ne vzdrži resne presoje, saj obstaja vrsta načinov za izvršitev odločb, ne da bi se s tem direktno posegalo v pravice na spornem zemljišču nezakonito parkiranih tovornih vozil. Enako velja tudi za odstranitev navoženega tampona in vzpostavitev kmetijskih površin, ki so bile spremenjene v nelegalno parkirišče tovornih vozil.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - gradnja poslovnih objektov
Po PUP je na območju predvidene gradnje izrecno dopustna lokacija ne le spremljajočih, ampak tudi poslovnih objektov do višine K + P + 1 + M. Razlaga upravnega organa, da je na predmetnem območju zaradi oznake območja S treba za dopustno šteti le tisto poslovno dejavnost, ki je spremljajoča stanovanjski, pa nima podlage v predpisih.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 290, 290/1.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o dovolitvi izvršbe - možnost legalizacije objekta - zavrženje tožbe
Tožnik z ugovori o skorajšnji možnosti legalizacije spornega objekta ne izkazuje, da bi bilo s sklepom o dovolitvi izvršbe kakorkoli poseženo v njegove pravice, obveznosti ali pravne koristi.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - inšpekcijski zavezanec - prenos lastninske pravice - podatki v zemljiški knjigi
Inšpekcijski organ ni pristojen odločati o dovoljenosti vpisov v zemljiško knjigo, zato je na strani tistih, ki trdijo, da niso inšpekcijski zavezanci, da izkažejo da zemljiškoknjižno stanje ne odraža pravega lastnika nepremičnine.
ZV-1 člen 10, 11, 12, 13, 15, 151, 151a, 152, 153, 153/8. ZGO-1 člen 50, 50/5.
vodno dovoljenje - vodno soglasje - projektni pogoji - informacija o pogojih gradnje - nesprejemljiv poseg - celinske vode
Toženka ima pravno podlago za zavrnitev izdaje vodnega soglasja kljub temu, da v zadevi niso bili najprej izdani projektni pogoji, če poseg v prostor ni sprejemljiv.
Celinsko vodo je treba obravnavati kot javno dobro, ki uživa pravno varstvo po ZV-1 ne glede na to, da meja njenega vodnega zemljišča ni evidentirana v katastru.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - komunalna oprema - odmera za dostop do javne ceste - stroški vzdrževanja poti
V zadevi je bistveno le to, ali je bila v predmetni enoti urejanja zgrajena in predana v upravljanje komunalna oprema in ali sodi zemljišče v obračunsko območje te vrste komunalne opreme.
Stroški z dejansko vzpostavitvijo poti ne morejo imeti narave vlaganj v izgradnjo komunalne infrastrukture, zakon pa ne daje podlage, da bi bili morebitni civilnopravni zahtevki iz naslova vzdrževanja obravnavane javne poti lahko upoštevani pri odmeri komunalnega prispevka.