soglasje za ograditev dela gozda - vodovarstveno območje - vodno zajetje - cevovodi
Iz opredelitve namena, zaradi katerega se določi vodovarstveno območje, izhaja, da je razlog varovanje vodnega telesa, ki služi odvzemu ali javni oskrbi s pitno vodo.
Vodno zajetje je objekt, ki je v neposrednem stiku z vodo iz vodnega telesa in je namenjen odjemu vode iz njenega vira (npr. reke, podzemnih voda). Šele tako odvzeta voda se lahko v nadaljevanju zbira oz. hrani v zbiralniku, iz njega pa po transportnem sistemu (cevovodih) pride do porabnikov.
Glede na navedeno je upravni organ, ki je očitno štel, da je to potrebno zaradi zaščite zajetja, iz katerega je drugemu tožniku dovoljena raba vode za zalivanje, ravnal pravilno, ko je izdal soglasje le za ograditev vodnega zajetja ne pa tudi cevovodov.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. ZUP člen 43, 43/1, 43/2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pritožba v upravnem postopku - skladnost projekta s prostorskim aktom - razlaga PUP - večetažnost gradnje - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca
Normodajalec je uporabil besedo „praviloma“, zato ni izključil večetažnosti, je pa višinske gabarite omejil z drugimi pogoji.
Stranski udeleženec v postopkih, v katerih se odloča o dovolitvi gradnje objekta, varuje le svoje pravice in pravne koristi, ne more pa uspešno uveljavljati dejanskega interesa ali varovati javne koristi.
ZV-1 člen 10, 11, 12, 13, 15, 151, 151a, 152, 153, 153/8. ZGO-1 člen 50, 50/5.
vodno dovoljenje - vodno soglasje - projektni pogoji - informacija o pogojih gradnje - nesprejemljiv poseg - celinske vode
Toženka ima pravno podlago za zavrnitev izdaje vodnega soglasja kljub temu, da v zadevi niso bili najprej izdani projektni pogoji, če poseg v prostor ni sprejemljiv.
Celinsko vodo je treba obravnavati kot javno dobro, ki uživa pravno varstvo po ZV-1 ne glede na to, da meja njenega vodnega zemljišča ni evidentirana v katastru.
Po določbah ZBPP izid postopka, za katerega je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, na odločitev organa za brezplačno pravno pomoč o stroških nudenja brezplačne pravne pomoči, ne vpliva.
mednarodna zaščita - pogoji za priznanje statusa - ugotavljanje pogojev za mednarodno zaščito - utemeljenost prošnje - zavrnitev prošnje v rednem postopku
Ni mogoče trditi, da se je tožnik kar najbolj potrudil z utemeljevanjem svoje prošnje. Njegove izjave, podane pri sprejemanju prošnje za mednarodno zaščito in osebnem razgovoru, niso skladne in verjetne, poleg tega pa ni zaprosil za mednarodno zaščito tako hitro, kakor je bilo to mogoče. Na podlagi njegovih ravnanj in izjav je moč sklepati tudi na ugotovljeno splošno neverodostojnost.
ZUOPP člen 20. ZUP člen 9, 154, 190, 190/3, 237, 237/2, 237/2-7.
otrok s posebnimi potrebami - usmeritev v prilagojeni program - načelo zaslišanja stranke - obrazložitev odločbe
Čeprav sta tožnika v svojem dopisu navedla, da če zahtevi po novi komisiji ne bo ugodeno, bosta podala pripombe na strokovno mnenje, je prvostopenjski organ že dne 15. 4. 2010 izdal izpodbijano odločbo, ne da bi počakal, da bi tožnika dala pripombe na strokovno mnenje, čeprav sta jih napovedala. Svoje pripombe na mnenje sta sicer še isti dan poslala, vendar prepozno, saj je bila odločba že izdana. Sodišče tako ugotavlja, da je bilo s tem kršeno načelo zaslišanja stranke, saj strankam ni bila dana možnost, da se skladno z 9. členom ZUP do izdaje prvostopenjske odločbe izjasnijo o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, čeprav sta izrazili željo po tem, da bosta dala pripombe na strokovno mnenje. Sodišče tudi meni, da če starši nasprotujejo predlogu šole za usmeritev otroka in ko nasprotujejo tudi ugotovitvam strokovnega mnenja, mora pristojni organ opraviti ustno obravnavo.
Zakonska določba gradbenemu inšpektorju ne daje pooblastila, da na podlagi konkretno ugotovljenih okoliščin, ki kažejo na nelegalno zgrajen objekt, tehta, ali sploh izreči ukrep ali pa namesto predpisanega morebiti izreči kakšen drug ukrep. Zato v primerih nelegalne gradnje tudi ne morejo biti utemeljeni ugovori o nesorazmernosti ukrepa. Zakonodajalec je namreč presojo sorazmernosti opravil že pri določitvi ukrepov, ki se v skladu z določbami ZGO-1 izrečejo v zvezi s posameznimi vrstami nedovoljene gradnje, upoštevajoč na eni strani vsebino (težo) nezakonitega ravnanja, na drugi strani pa varstvo javnega interesa na področju urejanja prostora.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - gradnja poslovnih objektov
Po PUP je na območju predvidene gradnje izrecno dopustna lokacija ne le spremljajočih, ampak tudi poslovnih objektov do višine K + P + 1 + M. Razlaga upravnega organa, da je na predmetnem območju zaradi oznake območja S treba za dopustno šteti le tisto poslovno dejavnost, ki je spremljajoča stanovanjski, pa nima podlage v predpisih.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - varstvo potrošnikov - cena pred znižanjem - odstotek znižanja - nepoštena poslovna praksa - oglaševanje
Oglaševanje, v katerem se cenovna prednost oglašuje na tak način, da znižano ceno primerja s ceno, po kateri se ponujeni izdelek ni nikoli prodajal in da se na to ceno obračunava tudi oglaševalske popuste, ima vse elemente zavajajoče poslovne prakse.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 293, 293/3.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odlog izvršbe - zavrženje tožbe
Sklep o zavrnitvi tožnikovega predloga za odlog izvršbe se nanaša zgolj na tek (oziroma časovni potek) izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe, zato se z njim ne odloča o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. O tem je bilo odločeno že z inšpekcijsko odločbo, ki v obravnavani zadevi predstavlja izvršilni naslov, iz tožbenih navedb pa ne izhaja, da bi izpodbijani sklep kakorkoli spreminjal tožnikovo obveznost in s tem posegal vanjo.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - komunalna oprema - odmera za dostop do javne ceste - stroški vzdrževanja poti
V zadevi je bistveno le to, ali je bila v predmetni enoti urejanja zgrajena in predana v upravljanje komunalna oprema in ali sodi zemljišče v obračunsko območje te vrste komunalne opreme.
Stroški z dejansko vzpostavitvijo poti ne morejo imeti narave vlaganj v izgradnjo komunalne infrastrukture, zakon pa ne daje podlage, da bi bili morebitni civilnopravni zahtevki iz naslova vzdrževanja obravnavane javne poti lahko upoštevani pri odmeri komunalnega prispevka.
Izkazovanje pravice graditi v obravnavanem postopku ni predhodno vprašanje, ampak vprašanje izpolnitve enega od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja.
Po SZ-1 je merilo za opredelitev stavbe kot eno-, dvo- ali večstanovanjske stavbe število stanovanjskih enot, medtem ko je merilo za določitev stavbe kot stanovanjsko-poslovne površina, ki mora biti v pretežni meri (več kot polovica) namenjena stanovanjem. Pojem stanovanjsko-poslovne stavbe zato ne izključuje, da se ista stavba obenem šteje kot večstanovanjska.
V primeru spreminjanja namembnosti stanovanja v poslovno dejavnost, če gre za stanovanjsko-poslovno stavbo, ni mogoče izključiti, da ne bi spreminjanje uporabe prostorov za bivanje v uporabo za poslovni namen − enako kot pri spremembi namembnosti prvega stanovanja v do tedaj izključno stanovanjskem objektu − imelo za posledico poslabšanja dotedanjih bivalnih pogojev.
Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo člen 18, 20.
okoljevarstveno dovoljenje - sprememba okoljevarstvenega dovoljenja - pogoji za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja - odvajanje industrijske odpadne vode
Ob ugotovitvi, da tožeča stranka ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka 20. člena Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo za drugačen način odvajanja industrijske odpadne vode v podzemne vode (skozi ponikovalni vodnjak), sodišče kot neutemeljene zavrača tožbene navedbe, da priložena dokumentacija izkazuje, da z odvajanjem industrijskih odpadnih vod v ponikovalnico okolje ne bo prizadeto in da so s tem izpolnjeni pogoji za odvajanje industrijske odpadne vode v podzemne vode na podlagi 4. odstavka 18. člena uredbe.
razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - pogoji za razveljavitev odločbe - popravek pomote - rok za vložitev predloga - začetek teka roka
Rok za odpravo in razveljavitev gradbenega dovoljenja po nadzorstveni pravici začne teči z dnem izdaje in vročitve gradbenega dovoljenja strankam in ne šele z dnem izdaje sklepa o popravi pomote.
ZV-1 člen 199. ZUS-1 člen 28, 36/1, 36/1-2, 69, 69/1.
vodno dovoljenje - molk organa - tožba zaradi molka organa - preuranjena tožba - zavrženje tožbe - izdaja vodnega dovoljenja - enostopenjski postopek
Tožba zaradi molka organa, ki jo je tožeča stranka vložila zoper prvo toženo stranko je preurajnjena. Glede te tožbe ni izpolnjena niti procesna predpostavka za vložitev tožbe zaradi molka prvostopenjskega organa. Tožba zaradi molka organa za pridobitev koncesije, ki jo tožeča stranka zahteva od drugotožene stranke pa je preuranjena tudi iz razloga, ker mora tožeča stranka v skladu z določbami ZV-1 za rabo spornih vodnih površin najprej pridobiti vodno dovoljenje, ki ga izda Ministrstvo za okolje in prostor, šele potem Vlada Republike Slovenije odloča o podelitvi koncesije brez javnega razpisa v skladu z določbami ZV-1.
Tožba zaradi molka organa vložena zoper drugo toženo stranko je utemeljena. V obravnavanem primeru gre za enostopenjski upravni postopek, upoštevajoč določbo 199. člena ZV-1. Drugo tožena stranka o vlogi tožeče stranke, v kateri je slednja zaprosila za izdajo vodnega dovoljenja po določbi 199. člena ZV-1, ni odločila, niti ni odločila o vlogi po tem, ko je tožeča stranka vložila zahtevo za izdajo odločbe v naslednjih sedmih dneh na podlagi drugega odstavka 28. člena ZUS-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - v posebnem zakonu urejena brezplačna pravna pomoč - brezplačna pravna pomoč v kazenskem postopku
Prvi odstavek 97. člena ZKP ureja posebno obliko brezplačne pravne pomoči, zaradi česar je uporaba splošnih določb ZBPP po tretjem odstavku 3. člena ZBPP izključena.
ZJF člen 106f. Javni razpis izvajanja ukrepa omejene vrednosti za izvajanje razvojno investicijskih projektov ter vzpodbujanje prezaposlitev in samozaposlovanje v letih 2009 in 2010 točka 3.
S popravkom javnega razpisa, s katerim se je (zgolj) spremenila višina sredstev, namenjenih za sofinanciranje za posamezne sklope, tožena stranka ni vsebinsko posegla v kandidiranja na javnem razpisu, saj je bila spremenjena višina sredstev v popravku javnega razpisa v skladu s 3. točko javnega razpisa, to je v skladu s proračunskimi sredstvi.
Nezakonitost razpisnih pogojev je možno uveljavljati le s pravnimi sredstvi zoper odločbo o izbiri.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - presoja verjetnega izgleda za uspeh
Ali dve različni tožeči stranki uveljavljata zahtevek na podlagi istega računa, je sporno vprašanje, ki ga je treba razčistiti v pravdi, tako da ni mogoče šteti, da bi bil pravdni postopek nesmiseln oziroma da vsebinski kriterij ni izpolnjen. Treba je upoštevati, da gre pri postopku za dodelitev brezplačne pravne pomoči za prava neuke stranke in ni mogoče od strank pričakovati, da bi znale v upravnem postopku same pojasniti vse okoliščine, ki so potrebne v zvezi z navedenimi pravdnimi postopki. O tem lahko odloči le pristojno pravdno sodišče.
V zvezi z uporabo 24. člena ZBPP je potrebno poudariti, da je dejansko težko najti pravo razmejitev, do katere mere lahko služba za brezplačno pravno pomoč presoja izglede za uspeh, od kje naprej pa je to že stvar pristojnega sodišča, ki odloča o zadevi. Iz zakonskega besedila namreč izhaja, da mora biti zadeva očitno nerazumna, da se šteje, da ni izgleda za uspeh.