vrnitev v prejšnje stanje – nedopusten predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje, v katerem je tožena stranka le navajala, da zaradi odsotnosti ni bila zmožna podati odgovora na tožbo, odgovora za tožbo pa ni priložila, je nedopusten.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov – kriteriji za izbiro presežnih delavcev – kriterij delovne uspešnosti – kriterij zdravstvenega stanja
Ker tožena stranka pri izbiri tožnice kot presežne delavke ni pravilno uporabila kriterija delovne uspešnosti (ker je o dodatnih znanjih sklepala le na podlagi naziva delovnega mesta in ni ugotavljala, kaj je tožnica dejansko delala in katere operacije v delovnem procesu je obvladala) in kriterija zdravstvenega stanja (ker ni upoštevala bolezni tožnice), redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni zakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro presežnih delavcev
S tem, ko so se pogodbene stranke podjetniške kolektivne pogodbe v 18. členu te pogodbe dogovorile o načinu določanja presežnih delavcev, pri čemer uporabe tega člena niso omejile le na primere odpovedi pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, je bila tožena strank ta člen dolžna spoštovati ne glede na to, koliko delavcem je nameravala podati odpoved. Iz tega razloga bi morala za zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga upoštevati redno mesečno delovno uspešnost tožnika in ostalih primerljivih delavcev za zadnje tri mesece pred uvedbo postopka odpovedi, kot je določeno v podjetniški kolektivni pogodbi.
Ker pri tožniku, ki je star 55 let in 6 mesecev, ni podana I. kategorija invalidnosti ali II. kategorija invalidnosti z nezmožnostjo za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije, temveč invalidnost III. kategorije, ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do invalidske pokojnine iz 67. člena ZPIZ-1.
Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 člen 22, 22/1, 36. ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2, 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135, 135/1. Sklep o določitvi odstotkov vrednosti zdravstvenih storitev, ki se zagotavljajo v obveznem zavarovanju člen 2.
zdravljenje v tujini - napotitev na zdravljenje - povračilo stroškov
Tožniku so odklonili operativno zdravljenje v Sloveniji zaradi prevelikega tveganja. Iz tega razloga in ker je bila operacija, izvedena v tujini (v Italiji), uspešna in smiselna kot paliativni poseg, ima tožnik pravico do povračila stroškov zdravljenja (v tujini) v višini 95 % njihove cene.
invalidnost - invalid I. kategorije - zaključek zdravljenja
Za čas, ko je pri tožniku še potekalo zdravljenje, ni šlo za stanje trajne (ampak začasne) nezmožnosti za delo, na podlagi katere mu ni mogoče priznati pravic iz invalidskega zavarovanja. Šele ko je bilo ugotovljeno, da zdravljenje ni uspešno in da ni pričakovati izboljšanja, je bilo zdravljenje zaključeno. Ta dan je treba šteti kot dan nastanka invalidnosti.
plača – dodatek k plači – preplačilo – neupravičena obogatitev
Tožeča stranka je toženi stranki v času delovnega razmerja izplačala 1.250,24 EUR bruto oziroma 783,75 EUR neto iz naslova dodatka za nedeljsko delo, dodatka za delo na praznik in iz naslova stimulacije za nebolniščino, do katerih tožena stranka ni bila upravičena na podlagi pogodbe o zaposlitvi in delovnopravnih predpisov. Kljub preplačilu tožeča stranka izplačanih zneskov ne more zahtevati nazaj, saj je sama odredila, da se toženi stranki dodatki in stimulacija izplačajo, pri čemer je vedela oziroma bi morala vedeti, da tožena stranka do njih ni upravičena.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - neizbrani kandidat - sodno varstvo
Tožnica bi morala tožbeni zahtevek za transformacijo delovnega razmerja iz določenega časa v nedoločen čas zaradi nezakonite sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas uveljavljati najkasneje v 30 dneh od prenehanja pogodbe o zaposlitvi, da bi bila tožba dopustna.
Niti ZDR niti drugi predpisi ne dajejo podlage za reintegracijski zahtevek neizbranega kandidata, saj je sodno varstvo, ki ga ima na razpolago neizbrani kandidat, omejeno na uveljavljanje odškodninskega zahtevka zaradi kršitve prepovedi diskriminacije.
Odločba o prevedbi naziva ne predstavlja odločbe o prvi razporeditvi po uveljavitvi ZJU oziroma odločbe o plači. Šele na podlagi sprejetega akta o sistemizaciji, ki je skladen z ZJU in podzakonskimi predpisi, je tožena stranka tožnika razporedila in mu z odločbo določila plačo. Na podlagi te odločbe je tožnik upravičen do izplačila plače, določene za uradniški naziv na podlagi odločbe o prevedbi naziva.
Tožena stranka s svojim zahtevkom za vračilo posojila in depozita, ni uveljavljala pogodbene odškodninske odgovornosti toženca (in s tem zahtevka družbe proti družbeniku v zvezi s povračilom škode, nastale pri ustanavljanju ali poslovanju družbe), temveč je zahtevala le izpolnitev toženčeve obveznosti, to je vrnitev posojenih denarnih sredstev skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ker gre med strankama za klasično civilnopravno posojilno razmerje, je družba kot tožeča stranka zoper toženca (sicer družbenika tožeče stranke) upravičeno vložila tožbeni zahtevek za vračilo posojenih zneskov, ne da bi o tem družbeniki sprejeli skupščinski sklep, saj niti ZGD-1 niti družbena pogodba ne določata, da bi za uveljavitev pravice družbe do vrnitve denarnih sredstev, ki jih je ta posodila kot posojilodajalec, bili dogovorjeni posebni pogoji v smislu soglasja družbenikov oziroma sprejetega skupščinskega sklepa.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – posebno varstvo pred odpovedjo – starejši delavec
Tožnici je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana nezakonito, saj je tožena stranka izdala začasni sklep o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, v kateri je navedla, da je delo tožnice postalo trajno nepotrebno in da bo ob izpolnitvi minimalnih pogojev za upokojitev prejela dokončni sklep o odpovedi. Izdaje začasnih in dokončnih sklepov o odpovedi ZDR ne predvideva, tožnica pa je kot starejša delavka tudi uživala posebno varstvo pred odpovedjo.
ZPP člen 242. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 5, 6, 7.
priča – potni stroški
Ker je na relaciji od pričinega delovnega mesta do zaslišanja na sodišču prve stopnje zagotovljen mestni promet kot najcenejše prevozno sredstvo, je priča upravičena le do povrnitve potnih stroškov v višini cene vozovnice za mestni promet v obe smeri, ne pa v višini cene vožnje s taksijem.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog
Tožena stranka ni dokazala utemeljenega poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi (finančne težave), saj je bilo v postopku pred sodiščem prve stopnje ugotovljeno, da je v istem obdobju zaposlovala nove delavce za določen čas za opravljanje istih del, kot jih je opravljal tožnik.
prenehanje družbe po skrajšanem postopku – izbris iz sodnega registra – prehod obveznosti izbrisane družbe na družbenika
Iz podatkov o sodnem registru je razvidno, da so skladno s 1. odst. 425. člena ZGD-1 obveznosti izbrisane družbe prešle na družbenika P. A. Z., to je novo toženo stranko. Ker je tožeča stranka predlog za nadaljevanje postopka vložila pred iztekom enoletnega roka iz 2. odst. 425. člena ZGD-1, je odločitev prvostopenjskega sodišča o nadaljevanju pravde zoper družbenika skladna z navedenim zakonskim določilom.
Upoštevaje, da je tožnik mlad delavec, katerega poklic ni deficitaren, da se je v štirih mesecih po prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki ponovno zaposlil, da nima družine in da živi pri mami ter da vsaka neutemeljena odpoved pogodbe o zaposlitvi psihološko negativno vpliva na posameznika, je prisojena odškodnina ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi v višini ene mesečne plače, izplačane v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo, primerna.
Ker prvotožena stranka na tožbo, ki ji je bila pravilno vročena, ni odgovorila in ker je bil tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine (delno) sklepčen, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo (delno) zamudno sodbo, s kateri je prvotoženi stranki naložilo plačilo (dela) vtoževane odškodnine. Na pravilnost navedene odločitve ne vpliva dejstvo, da je drugotožena stranka na tožbo pravočasno odgovorila, saj sta bili toženi stranki kot dolžnika nedeljive obveznosti navadna in ne enotna sospornika. Kot navadna sospornika sta bili toženi stranki samostojni stranki, tako da dejanja oziroma opustitve ene nista koristili oziroma ne škodovali drugi stranki.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL0062024
SZ člen 22, 22/2, 28. ZTLR člen 15, 15/2. ZOR člen 26, 149. ZPP člen 285.
upravljanje soseske - stroški upravljanja - soglasje lastnikov - pogodba o upravljanju - pogodba v korist tretjega - neupravičena pridobitev - verzija - ključ delitve stroškov upravljanja
Določila tedaj veljavnega SZ in ZTLR niso omogočala, da bi bil upravnik v posamezni stanovanjski hiši izbran z večino solastniških deležev celotne soseske. Na ta način bi bil lahko upravnik izbran kvečjemu za upravljanje skupnega funkcionalnega zemljišča, skupnih objektov in naprav, več stanovanjskih hiš (soseske), ne pa za uresničevanje odločitev lastnikov in opravljanje ostalih nalog iz 28. člena SZ znotraj posameznega stanovanjskega objekta.
Za utemeljenost tožbenega zahtevka iz naslova razlike v plači med plačo, ki jo je tožnica prejemala, in plačo, do katere bi bila upravičena za delo, katerega naj bi dejansko opravljala, ne zadošča le ugotovitev, da je tožnica opravljala delo drugega delovnega mesta, ampak ji je morala to delo naložiti tožena stranka (delodajalec, nadrejeni delavec).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060136
OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 7, 8, 212, 337.
poškodba vozila pri nalaganju za odvoz - povzročitev škode – podlage za odgovornost – predpostavke odškodninske odgovornosti – obstoj škode – dokazna ocena – trditveno in dokazno breme
Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil desni blatnik tožnikovega vozila poškodovan že pred sestavo odredbe za odvoz, pri čemer je možno, da so bile na vozilu še druge poškodbe, ki jih redar na skici ni označil, je pravilen zaključek, da tožniku nastanka škode ni uspelo dokazati. Ker ena izmed predpostavk odškodninske odgovornosti ni podana, je sodišče prve stopnje zahtevek tožnika pravilno zavrnilo.
Izjava o odpovedi dediščini je nepreklicna; dedič, ki se je dediščini odpovedal, lahko zahteva razveljavitev izjave o odpovedi le pod zakonskimi pogoji, in sicer s posebno tožbo v pravdnem postopku.