invalidnost - invalid I. kategorije - zaključek zdravljenja
Za čas, ko je pri tožniku še potekalo zdravljenje, ni šlo za stanje trajne (ampak začasne) nezmožnosti za delo, na podlagi katere mu ni mogoče priznati pravic iz invalidskega zavarovanja. Šele ko je bilo ugotovljeno, da zdravljenje ni uspešno in da ni pričakovati izboljšanja, je bilo zdravljenje zaključeno. Ta dan je treba šteti kot dan nastanka invalidnosti.
vrnitev v prejšnje stanje – nedopusten predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje, v katerem je tožena stranka le navajala, da zaradi odsotnosti ni bila zmožna podati odgovora na tožbo, odgovora za tožbo pa ni priložila, je nedopusten.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov – kriteriji za izbiro presežnih delavcev – kriterij delovne uspešnosti – kriterij zdravstvenega stanja
Ker tožena stranka pri izbiri tožnice kot presežne delavke ni pravilno uporabila kriterija delovne uspešnosti (ker je o dodatnih znanjih sklepala le na podlagi naziva delovnega mesta in ni ugotavljala, kaj je tožnica dejansko delala in katere operacije v delovnem procesu je obvladala) in kriterija zdravstvenega stanja (ker ni upoštevala bolezni tožnice), redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni zakonita.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0062022
ZOR člen 154. ZGJS člen 53. ZJC člen 5, 8.
spor majhne vrednosti – pomanjkljiv pravni pouk - odgovornost upravljalca in lastnika javnih cest – odškodninska odgovornost koncendenta - subsidiarna odgovornost
Omejitev iz 1. odstavka 458. člena ZPP velja tudi v primeru, če izdana prvostopenjska sodba ne vsebuje popolnega pravnega pouka, v katerem bi sodišči stranki opozorilo na omejitev. Navedena opustitev strankam namreč ni mogla povzročiti nobenih škodljivih posledic.
Odgovornost subsidiarnega zavezanca po splošnih obligacijskih pravilih nastopi takoj, ko primarni zavezanec izpolnitev odkloni in se nikakor ne zahteva, da bi moral upravičenec najprej poskušati iztožiti terjatev od primarnega zavezanca.
Pristavka v 53. členu ZGJS „če s koncesijsko pogodbo ni dogovorjena drugačna vrsta odgovornosti“ ni mogoče razumeti tako, da lahko koncendent z učinkom za tretje svojo odgovornost za škodo prenese na koncesionarja.
Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 člen 22, 22/1, 36. ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2, 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135, 135/1. Sklep o določitvi odstotkov vrednosti zdravstvenih storitev, ki se zagotavljajo v obveznem zavarovanju člen 2.
zdravljenje v tujini - napotitev na zdravljenje - povračilo stroškov
Tožniku so odklonili operativno zdravljenje v Sloveniji zaradi prevelikega tveganja. Iz tega razloga in ker je bila operacija, izvedena v tujini (v Italiji), uspešna in smiselna kot paliativni poseg, ima tožnik pravico do povračila stroškov zdravljenja (v tujini) v višini 95 % njihove cene.
Za utemeljenost tožbenega zahtevka iz naslova razlike v plači med plačo, ki jo je tožnica prejemala, in plačo, do katere bi bila upravičena za delo, katerega naj bi dejansko opravljala, ne zadošča le ugotovitev, da je tožnica opravljala delo drugega delovnega mesta, ampak ji je morala to delo naložiti tožena stranka (delodajalec, nadrejeni delavec).
plača – dodatek k plači – preplačilo – neupravičena obogatitev
Tožeča stranka je toženi stranki v času delovnega razmerja izplačala 1.250,24 EUR bruto oziroma 783,75 EUR neto iz naslova dodatka za nedeljsko delo, dodatka za delo na praznik in iz naslova stimulacije za nebolniščino, do katerih tožena stranka ni bila upravičena na podlagi pogodbe o zaposlitvi in delovnopravnih predpisov. Kljub preplačilu tožeča stranka izplačanih zneskov ne more zahtevati nazaj, saj je sama odredila, da se toženi stranki dodatki in stimulacija izplačajo, pri čemer je vedela oziroma bi morala vedeti, da tožena stranka do njih ni upravičena.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – posebno varstvo pred odpovedjo – starejši delavec
Tožnici je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana nezakonito, saj je tožena stranka izdala začasni sklep o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, v kateri je navedla, da je delo tožnice postalo trajno nepotrebno in da bo ob izpolnitvi minimalnih pogojev za upokojitev prejela dokončni sklep o odpovedi. Izdaje začasnih in dokončnih sklepov o odpovedi ZDR ne predvideva, tožnica pa je kot starejša delavka tudi uživala posebno varstvo pred odpovedjo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – sodno varstvo
Delodajalec ne more s samostojno tožbo izpodbijati odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo poda delavec, četudi gre za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, jo mora delodajalec upoštevati. Delavca ne more prisiliti, da ostane v delovnem razmerju niti se ne more sklicevati na dejstvo, da je po prejemu odpovedi delavca sam odpovedal pogodbo o zaposlitvi. Pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca lahko le v sporu, ki ga sproži delavec, ugovarja, da odpoved ni zakonita oziroma da niso podani pogoji za izplačilo odpravnine in odškodnine.
Tožnica bi tožbo morala vložiti v roku 30ih dni po izteku roka, ki ga je imela na voljo tožena stranka, da odloči o njeni zahtevi za varstvo pravic za ugotovitev nezakonitosti aneksa k pogodbi o zaposlitvi v zvezi s prevedbo in določitvijo plačnega razreda. Ker tega roka ni spoštovala, ampak je tožbo vložila po tem, ko je tožena stranka (po izteku roka) odločila o zahtevi za varstvo pravic, tožba ni dopustna. Rok za sodno varstvo iz 204. čl. ZDR je prekluzivni materialni rok, zato kasnejša odločitev delodajalca o ugovoru delavca, sprejeta po preteku 30-dnevnega roka iz 2. odst. 204. čl. ZDR, delavcu ne more odpreti novega roka za sodno varstvo.
Upoštevaje, da je tožnik mlad delavec, katerega poklic ni deficitaren, da se je v štirih mesecih po prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki ponovno zaposlil, da nima družine in da živi pri mami ter da vsaka neutemeljena odpoved pogodbe o zaposlitvi psihološko negativno vpliva na posameznika, je prisojena odškodnina ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi v višini ene mesečne plače, izplačane v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo, primerna.
denarna socialna pomoč – napačna navedba tožene stranke
Ker zavarovanec, če je zaradi očitne pomote v tožbi napačno navedel toženo stranko, lahko spremeni navedbo tožene stranke najkasneje do konca poravnalnega naroka, oziroma če ni poravnalnega naroka, do sprejema dokaznega sklepa na prvem naroku za glavno obravnavo, pri čemer se sprememba navedbe tožeče stranke ne šteje za spremembo tožbe, je sodišče prve stopnje tožničino tožbo zoper dokončno odločbo drugostopenjskega organa, ki je v tožbi kot toženo stranko navedla prvostopenjski organ, neutemeljeno zavrglo po prejemu tožbe.
OZ člen 404. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5. ZGD člen 394.
regresni zahtevek delničarja izbrisane družbe - materialna predpostavka za utemeljenost regresnega zahtevka – solidarni dolžniki – aktivni delničar izbrisane družbe – pasivni delničar izbrisane družbe
Ker se tožeča stranka sklicuje na izpolnitev obveznosti upniku izbrisane družbe, je materialna predpostavka za utemeljenost regresnega zahtevka tožeče stranke, da sta imela tako tožeča stranka kot drugotožena stranka položaj aktivnega delničarja v izbrisani družbi. Samo v takšnem primeru je vzpostavljeno materialnopravno razmerje, ki daje tožniku upravičenje do sorazmernega poplačila od drugotožene stranke. S tem, ko se je sama tožeča stranka v trditvenih navedbah sklicevala med drugim tudi na svoj položaj kot pasivnega manjšinskega delničarja izbrisane družbe, je s tem zanikala materialnopravno razmerje do drugotožene stranke v smislu dveh solidarno odgovornih družbenikov upnikom izbrisane družbe.
Odločba o prevedbi naziva ne predstavlja odločbe o prvi razporeditvi po uveljavitvi ZJU oziroma odločbe o plači. Šele na podlagi sprejetega akta o sistemizaciji, ki je skladen z ZJU in podzakonskimi predpisi, je tožena stranka tožnika razporedila in mu z odločbo določila plačo. Na podlagi te odločbe je tožnik upravičen do izplačila plače, določene za uradniški naziv na podlagi odločbe o prevedbi naziva.
Vloga, ki se nanaša na štiri tožnice, se šteje za eno in ne za štiri vloge. Iz tega razloga stranskemu intervenientu za vsako tožnico pripada le ¼ nagrade za sestavo navedene vloge.
Ker prvotožena stranka na tožbo, ki ji je bila pravilno vročena, ni odgovorila in ker je bil tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine (delno) sklepčen, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo (delno) zamudno sodbo, s kateri je prvotoženi stranki naložilo plačilo (dela) vtoževane odškodnine. Na pravilnost navedene odločitve ne vpliva dejstvo, da je drugotožena stranka na tožbo pravočasno odgovorila, saj sta bili toženi stranki kot dolžnika nedeljive obveznosti navadna in ne enotna sospornika. Kot navadna sospornika sta bili toženi stranki samostojni stranki, tako da dejanja oziroma opustitve ene nista koristili oziroma ne škodovali drugi stranki.
KZ člen 68, 68/2, 107, 325, 325/1, 325/2-1. ZKP člen 95, 95/1, 96, 96/1,358, 358-3, 371, 371/1, 371/1-11, 383, 392, 392/1. ZVCP člen 30, 30/2, 32, 32/1, 32/1-1, 44, 44/1.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti – vzročna zveza – krivda – protipredpisna vožnja
Pri kaznivem dejanju povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po 325. členu KZ ni vzročne zveze brez protipredpisne vožnje in ni krivde brez vzročne zveze ter obratno, krivda predpostavlja obstoj vzročne zveze, ta pa protipredpisnost vožnje.
Določitev preživnine ne more temeljiti na natančnem matematičnem izračunu vsakodnevnih stroškov, temveč mora biti ocena potreb ml. upravičencev posledica logične in celovite ocene vseh potrebnih stroškov preživljanja.