odškodnina zaradi neupravičenega odvzema prostosti – pripor - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda
Tožniku, ki je bil tedaj star 23 let, je bila prostost odvzeta za 48 dni, 8 ur in 50 minut; ob odvzemu prostosti je bil šokiran; med prevozom v pripor je zaradi vročine izgubil zavest; imel je neprijetnega sojetnika, obsojenega za hujše kaznivo dejanje; do 14. 8. 2003 mu je bila prepovedana komunikacija z zunanjim svetom (razen z zagovornikom), kasneje pa močno otežena; pri obisku fakultete ob zagovoru seminarske naloge je bil zaradi spremstva paznikov osramočen; in končno, po odpravi pripora je čutil odpor in govorice svoje okolice, tak odklonilni odnos do tožnika pa je po približno letu in pol izzvenel, zato je tožnik upravičen do povračila premoženjske škode in nepremoženjske škode v višini 2.300,00 EUR oziroma 2,4 povprečnih plač.
vknjižba na podlagi pravnomočne sodbe – revizija – ovira za vpis
Podlaga za vknjižbo je pravnomočna sodna odločba in prav na podlagi take sodbe je zemljiškoknjižno sodišče vpise v zemljiški knjigi opravilo. Dejstvo, da je pritožnik vložil izredno pravno sredstvo – revizijo zoper pravnomočno sodbo ne predstavlja nobene ovire za vpise.
Pri presoji zamude z izpolnitvijo obveznosti iz naslova deliktne odgovornosti je treba upoštevati določbo 2. odst. 324. čl. ZOR, pri presoji zamude z izpolnitvijo obveznosti na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe pa še določbo 919. čl. ZOR.
sklep o dedovanju – volilo – določitev volilojemnika – obseg zapuščine – volilo iz zapuščine
Zapuščinsko sodišče bi moralo v sklepu o dedovanju navesti volilojemnika in natančen opis njegove pravice, a ta obvezna sestavina je del sklepa o dedovanju zgolj v primeru, če pripada volilojemniku pravica iz zapuščine.
kmetijsko zemljišče – promet s kmetijskimi zemljišči – prodaja kmetijskega zemljišča – rok za vložitev tožbe za sklenitev pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižne listine – rok za odobritev pravnega posla
Tožba za sklenitev pogodbe z izstavitvijo zemljiškoknjižne listine, ki jo ima na razpolago kupec, ki je pravočasno sprejel ponudbo prodajalca za prodajo kmetijskega zemljišča, ni vezana na rok iz 22. člena ZKZ.
odškodninska odgovornost – pravno priznana škoda – duševne bolečine zaradi smrti nerojenega otroka – posredni oškodovanci – izguba nerojenega otroka v prometni nesreči
Na splošni ravni ni mogoče izključiti, da bi zakoncu neposredne oškodovanke pripadla odškodnina za premoženjsko škodo. Iz tožnikove tožbe izhaja, da je bilo z nedopustnim posegom poškodovalca poseženo ne le v ženino premoženje ampak tudi v njegovo premoženje (bodisi posebno bodisi skupno v smislu določb ZZZDR).
V obravnavani zadevi je bila objekt protipravnega napada tožnikova žena in nerojeni otrok, ki ga je nosila in ki se prav zaradi tega protipravnega posega ni rodil živ. Z nedopustnim posegom poškodovalca je bila tako napaden čustvena povezava med tožnikom in še nerojenim otrokom. Nerazumno bi bilo delati razliko med čustveno povezavo očeta z otrokom tik pred njegovim rojstvom in enako povezavo tik po rojstvu.
Sklep o ugovoru zoper plačilni nalog ni končna odločba. V primeru, da taksa ne bo (bi bila) plačana, bo (bi) sodišče prve stopnje štelo ugovor za umaknjen, dolžnik pa bo (bi), v okviru pravnih sredstev zoper ta sklep, lahko uveljavljal pritožbene razloge glede pravilnosti odločitve o ugovoru zoper plačilni nalog.
tožba za nedopustnost izvršbe – ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi – predlog za ustavitev izvršbe - procesna predpostavka – pravni interes – zavrženje tožbe – učinki odločbe upravnega organa – javno dobro
Tožnik bo dejstvo, da je sporna nepremičnina sedaj javno dobro v lasti Republike Slovenije, lahko (oziroma celo moral) uveljavljati v ugovoru, ki ga bo najprej presojalo izvršilno sodišče. Pravilno je zato stališče, za tožbo (zaenkrat še) nima pravnega interesa.
Predhodni ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi je procesna predpostavka za vložitev tožbe za nedopustost izvršbe .
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064082
ZPP člen 81, 418. ZZZDR člen 85, 85/1.
tožba na razvezo zakonske zveze – smrt tožene stranke – prekinitev postopka – nadaljevanje postopka z dediči – pomanjkanje pravdne sposobnosti – zavrženje tožbe
Ker v postopku za razvezo zakonske zveze v primeru smrti tožene stranke zakon ne predvideva nadaljevanja postopka z njenimi dediči, kot je to v primeru smrti tožeče stranke, je treba takšno tožbo zavreči.
prenehanje najema poslovnega prostora – kršitev pogodbene obveznosti – vzpostavitev prejšnjega stanja – restitucija v naravi
Tožeča stranka bi morala toženo stranko najprej pozvati na izpolnitev obveznosti in če se tožena stranka na to ne bi odzvala oziroma svoje dolžnosti ne izpolnila, bi lahko to opravila namesto nje tožeča stranka.
Tožeča stranka bi lahko opravila le dela, na katera je bila v dopisu opozorjena tožena stranka in ta tega ne bi opravila in šele potem, ko bi bilo to opravljeno, bi lahko od tožene stranke zahtevala povračilo dejanskih stroškov.
Izjava o odpovedi dediščini je nepreklicna; dedič, ki se je dediščini odpovedal, lahko zahteva razveljavitev izjave o odpovedi le pod zakonskimi pogoji, in sicer s posebno tožbo v pravdnem postopku.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0060115
Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče (Haaška konvencija) člen 3. Zakon o obveznim odnosima (Zakon o obligacijskih razmerjih, Hrvaška, 2005) člen 1095, 1095/2, 1100, 1103, 1104.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - spor o škodi iz prometne nesreče v tujini - pravo, ki ga je treba uporabiti - pravo kraja prometne nesreče - hrvaško pravo - tuja sodna praksa - višina odškodnine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - telesne bolečine - povrnitev premoženjske škode - tuja pomoč
Tudi po hrvaškem pravu je treba pri določanju višine odškodnine za nepremoženjsko škodo upoštevati vse okoliščine primera, v konkretnem primeru tudi dejstvo, da tožnica živi v Republiki Sloveniji, torej v okolju z višjim življenjskim standardom in da je tudi tožena stranka iz Republike Slovenije.
dolg zapuščine – pogrebni stroški – obseg zapuščine – trenutek ugotavljanja vrednosti zapuščine
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotavljalo višino sredstev na spornem bančnem računu v trenutku zapustničine smrti. Pri stroških za zapustničin pogreb gre za dolg zapuščine, ki po naravi stvari nastanejo šele po smrti, zato za ugotavljanje zapuščinske mase ob smrti niso pomembni.
Tisti, ki uživa nepremičnino, ki je po podatkih zemljiške knjige last drugega, pa se ne prepriča, ali jo upravičeno uživa, čeprav bi se lahko prepričal z vpogledom v javno dostopni evidenci (kataster in zemljiško knjigo), ni dobroveren. Za nedobrovernost zadostuje že realna možnost seznaniti se z lastništvom nepremičnine ali njenega dela