uklonilni zapor – nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti – prisilna izterjava globe
Zdravstveno stanje kot takšno ne more biti razlog, da bi bila storilcu prikrajšana pravica do nadomestitve plačila globe z opravo določenih nalog v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti, ker so kljub okoliščini, da je invalid III. kategorije s številnimi omejitvami, vseeno številna dela, ki jih lahko opravlja, zaradi česar okoliščina, da mu center za socialno delo ne najde ustreznega izvajalca glede na njegove zdravstvene omejitve, ne more biti razlog, da se mu odreče pravica, ki mu po zakonu pripada.
Sodišče je ob vložitvi predloga za nadomestitev globe z opravo nalog v splošno korist dolžno ugotoviti, ali storilec prekrška, ki je predlagal nadomestitev globe z opravo nalog v splošno korist, dejansko živi v takšnih premoženjskih in osebnih okoliščinah, da glede na te okoliščine ne zmore plačati globe, ne da bi bilo z njenim plačilom ogroženo njegovo preživljanje ali preživljanje tistih, ki jih je dolžan preživljati. Zaradi ugotovitve teh okoliščin sme sodišče zahtevati tudi poročilo centra za socialno delo o okolju in razmerah, v katerih storilec dejansko živi, pri čemer pa je po stališču sodne prakse pri odločitvi za nadomestitev globe, izrečene v višini 40,00 eurov, kakršna je bila z odločbo o prekršku prekrškovnega organa storilcu tudi izrečena, z opravo nalog v splošno korist nujno upoštevati strošek, ki nastane pri organizaciji nalog v splošno korist in je nesorazmeren glede na višino izrečene globe, ki se nadomešča, zaradi česar naj bi sodišče v postopku nadomestitve globe posebej preizkusilo, ali je glede na višino izrečene in neplačane globe smotrno dovoliti nadomestitev globe z opravo nalog v splošno korist.
Nadomestitev globe z nalogami v splošno korist je namenjena le osebam, ki zaradi svojega premoženjskega stanja in svoje plačilne zmožnosti ne zmorejo plačati globe, ne pa osebam, ki tega nočejo storiti, pri čemer je povsem razumljivo, da se plačilo izrečene globe za prekršek, tudi globe v najnižjem znesku, ki se lahko predpiše za posameznika, odraža v premoženjskem stanju storilca.
ZTLR člen 15. ZOR člen 220. ZPP člen 212, 286, 286/1, 443. ZPP-D člen 130.
spor majhne vrednosti – nujna gestija – solastnina – vzdrževalna dela - pobotni ugovor – nasprotna tožba
Relevanten je preračun vrednosti na dan uveljavitve ZPP-D (1.990,24 EUR), zato je sodišče postopek v nadaljevanju pravilno vodilo po pravilih, ki veljajo za spor majhne vrednosti.
Pobotni ugovor je omejen z določbo 286. člena ZPP, nasprotna tožba, ki je po svoji procesni naravi samostojna tožba, pa ne.
ZAVAROVANJE TERJATEV – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0007141
EZ člen 88, 88/1, 88/1-2. ZPP člen 18, 18/1, 18/2.
začasna odredba – sodna pristojnost – zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe – dostop do omrežja električne energije – električna energija – spor, ki izvira iz dostopa do omrežja električne energije
Odločanje o sporu, ki izvira iz dostopa do omrežja električne energije, ne sodi v sodno pristojnost.
vpis lastninske pravice - overitev podpisa - notar - tuj notar - zemljiškoknjižno dovolilo
V petem odstavku 64. člena Zakona o notariatu je izrecno predpisano, da podpis osebe, lahko na zemljiškoknjižnem dovolilu kot zasebni listini overi samo notar. Ta določba je posledica širših pristojnosti notarja pri overitvi zemljiškoknjižnega dovolila, saj mora ob overitvi paziti na izpolnitev pogojev po posebnih predpisih. Odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je predlog za vpis lastninske pravice na podlagi zasebne listine, ki jo je overil tuj notar, zavrnilo, je torej pravilna.
Glede na dejstvo, da je toženec kot naročnik že uveljavljal znižanje plačila, ki mu je bilo pod 1. točko tudi ugodeno, ne more zahtevati z nasprotnim zahtevkom še drugi jamčevalni zahtevek v zvezi z odpravo napak, saj so jamčevalni zahtevki določeni alternativno in se ne smejo kumulirati.
2. odst. 635. člena OZ, na katerega se sklicuje prvostopno sodišče, torej, da je možno uveljavljati zahtevek tudi po izteku roka, se namreč nanaša zgolj za zahtevek na plačilo znižanja plačila in na povrnitev škode, ne pa na zahtevek o odpravi napak.
ZP-1 člen 132, 132/2. ZVCP-1 člen 130, 130/5, 132.
identiteta med obdolžilnim predlogom in sodbo – preverjanje psihofizičnega stanja – vožnja pod vplivom alkohola – odklonitev preizkusa z etilometrom
Zahtevek, podan v obdolžilnem predlogu, je prekoračen tedaj, kadar med dejanjem, opisanim v obdolžilnem predlogu, in tistim, ki ga je sodišče sprejelo v sodbo, ni objektivne identitete, in tudi tedaj, ko se sodba o prekršku nanaša na neko drugo osebo kot pa obdolžilni predlog, ko torej ni podana subjektivna identiteta. V opisu dejanja v izreku sodbe se obdolžencu očita, da je kot voznik osebnega avtomobila vozil v naselju in imel 0,90 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, vse te okoliščine pa izhajajo tudi iz opisa dejanja v obdolžilnem predlogu, tako da zatrjevana absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 1. točke 1. odstavka 155. člena ZP-1 ni podana.
Obdolženec je bil v postopek o prekršku res predlagan zaradi prekrška po 11. odstavku 132. člena ZVCP-1, ker naj bi kot voznik osebnega avtomobila, ki ga je vozil v naselju, odklonil preizkus z merilnikom alkohola (etilometrom), potem ko se ni strinjal z rezultatom elektronskega alkotesta 0,95 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka (kar ob upoštevanju tolerance elektronskega alkotesta v obdolženčevo korist pomeni očitek stopnje alkohola 0,90 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka). Sodišče prve stopnje pa je obdolženca spoznalo za odgovornega prekrška po 5. odstavku 130. člena ZVCP-1, to je prekrška vožnje pod vplivom alkohola z 0,90 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, čeprav v obravnavanem primeru »primarna« kršitev, ki temelji na rezultatu, dobljenem z alkotestom, ne pomeni milejšega sankcioniranja, kot je predpisano zaradi odklonitve odrejenega preizkusa z merilnikom alkohola (za oba prekrška je poleg glavne sankcije globe predpisana tudi stranska sankcija osemnajst kazenskih točk). Glede na navedeno je bil obdolženec tako od začetka postopka seznanjen z vsemi okoliščinami, ki pomenijo zakonske znake prekrška po 5. odstavku 130. člena ZVCP-1, kot tudi z okoliščinami, ki so zakonski znak prekrška po 11. odstavku 132. člena ZVCP-1, saj je v zagovoru med drugim izpovedal, da je preizkus z alkotestom opravil in se rezultata, ki je bil po njegovem 0,77 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, spominjal, a se z njim ni strinjal.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0061343
ZIZ člen 168, 168/5. ZZK-1 člen 132. ZPP člen 161, 161/3.
pasivna legitimacija - pravdni stroški - nujno sosporništvo - dokaz o dolžnikovi lastnini - tožba na vpis lastninske pravice na dolžnika - večkraten prenos lastninske pravice
Tožnica kot upnica zahteva vknjižbo lastninske pravice na dolžnico. Nujno je, da se s tožbo zajeme poleg pridobitelja lastninske pravice tudi zemljiškoknjižnega lastnika.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZFPPIPP člen 356, 356/2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije člen 18, 19, 20, 21.
predračun stroškov stečajnega postopka – predlog stečajnega upravitelja – obrazloženost sklepa sodišča prve stopnje – pravni interes upnika za pritožbo zoper sklep o predračunu stroškov stečajnega postopka
Iz izpodbijanega dela sklepa izhaja le pavšalni zaključek prvostopnega sodišča, da je upraviteljev predlog v skladu z 2. odst. 356. člena ZFPPIPP in da so ustrezno upoštevani stroški, ki so običajno potrebni za izvedbo dejanj v postopku in običajni za izvedbo teh stroškov.
Glede navedb upravitelja, s katerim v odgovoru na pritožbo oporeka pravnemu interesu upnice za vložitev pritožbe, sodišče druge stopnje pojasnjuje le, da je ta vsekakor podan. Manjši stroški upravitelja pomenijo namreč boljše poplačilo upnikov.
ZIZ člen 38, 52, 222, 222/2, 222/3, 223. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 39, 50, 50/1, 60, 61, 65, 65/1, 65/2 114, 114/2, 116, 116/3, 116/4, 116/5, 116/6, 117, 117/1, 117/2, 117/3. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 10. Pravilnik o minimalnih tehničnih in drugih pogojih, ki se nanašajo na prostore in opremo izvršitelja člen 3, 6.
izvršilni stroški - nepravilnosti pri opravljanju izvršbe - obračun in plačilo stroškov - stroški hrambe stvari - izpraznitev nepremičnin
Iz posebnih poglavij ZIZ in Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja, ki se nanašata izpraznitev in izročitev nepremičnin, jasno izhaja, da je način povračila stroškov hrambe stvari, ki jih je treba odstraniti iz nepremičnine in ki niso predmet izvršbe, urejen specialno, in sicer tako, da stroški hrambe neposredno bremenijo dolžnika, zato jih mora izvršitelj obračunati (samo) dolžniku, saj nima zakonite podlage, da jih (hkrati) zaračuna (tudi) upniku, ki stroškov za hrambo ni dolžan zalagati, ali osebi, katero je izvršitelj v svojem imenu in na lastno odgovornost pooblastil za hrambo teh stvari.
Ne more iti na škodo dolžnice, če izvršiteljica ves čas od opravljenega dejanja dolžnice o hrambi ni pravilno obvestila. Pri tem je naloga sodišča prve stopnje le, da odpravo nepravilnosti naloži izvršiteljici, na pa da to stori namesto nje.
Pritožnik pravilno opozarja, da 71. člen SZ-1 govori o podatkih o etažnem lastniku, ne pa o podatkih o terjatvi. Ta določba vzpostavlja zgolj obvezo upravnika in iz nje ne izhaja obveza tretjega, ki bi bila sankcionirana z zavrnitvijo tožbenega zahtevka.
VARNOST CESTNEGA PROMETA - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0066547
ZVCP-1 člen 32, 32/7, 32/7-d. ZP-1 člen 8. KZ-1 člen 32.
hitrost vožnje - meroslovne zahteve za merilnike hitrosti - okoliška temperatura - uporaba določb kazenskega zakonika - skrajna sila
Določba 1. točke 7. člena Pravilnika o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti določa referenčne pogoje, to so pogoji, ki jih morajo merilniki hitrosti izpolnjevati pri laboratorijskih preizkušnjah, za katere veljajo strožja merila pri zagotavljanju pogojev za izvajanje meritev, kot na terenu. Delovni pogoji, ki jih morajo merilniki hitrosti izpolnjevati na terenu, pa so določeni v 2. točki 7. člena tega pravilnika, in sicer je navedena le okoliška temperatura od 0 do +50° C, pri čemer pa po tehničnih navodilih laserski merilnik TRAFFIpatrol deluje tudi v temperaturnih mejah od -10 do +50° C.
Obdolženec za svoje trditve, da je bil na intervencijski vožnji, ni predložil nobenih pravno relevantnih dokazov, pri čemer mora tako obstoj kot tudi pravno relevantnost predlaganega dokaza utemeljiti s potrebno stopnjo verjetnosti, čemur pa zgolj z izjavo, da je bil na nujni vožnji, ni zadostil.
ZUP člen 63, 63/1, 66, 66/1, 67, 67/1. ZST-1 člen 5, 5/2, 5/2-1, 11, 13, 13/1, 34, 34/5.
pojem vloge – predlog za oprostitev plačila sodnih taks za pritožbo – ugovor zoper plačilni nalog – poziv na popravo pomanjkljive vloge
Zgolj stavek na prvi strani pritožbe zoper prvostopenjsko sodbo - “podan predlog za taksno oprostitev“ - ne predstavlja vloge. Z vlogami so namreč mišljene zahteve, predlogi, prijave, prošnje pritožbe, ugovori in druga dejanja, s katerimi se posamezniki ali pravne osebe obračajo na organe, biti pa mora razumljiva in obsegati vse, kar kar je treba, da se lahko obravnava. Predvsem mora obsegati zahtevek oziroma predlog.
ZPIZ-1 člen 187, 187/1, 187/1-3. ZPIZ člen 202. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju (1965) člen 21, 22, 126.
pokojninska doba – delovno razmerje
Ker je tožnik tudi po zaključku vajeništva, ki se je končalo z zaključnim izpitom, nadaljeval z delom, ki ga je opravljal kot vajenec, v polnem delovnem času in za plačilo, ima to delo značilnosti delovnega razmerja in se všteje v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL0062025
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZNVP člen 47. OZ člen 39. SPZ člen 132. ZFZ člen 5, 8.
obrazloženost sklepa o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe – verjetnost upnikove terjatve – prepoved odsvojitve ali obremenitve delnic
Sodišče prve stopnje zaključkov, da so bile zastavljene delnice prodane na organiziranem trgu v skladu s 47. členom ZNVP, da posli niso bili izvršeni po vnaprej dogovorjeni ceni, da bi lahko vsak borzni član sodeloval pri zadevni transakciji in da je bila prodaja delnic izvršena na transparenten način, ni v zadostni meri obrazložilo.
ZFPPIPP člen 50, 234, 234/1, 234/3, 234/4, 383, 399, 399/4.
osebni stečaj – nedovoljena pritožba – izpodbijanje domneve insolventnosti
Če začetek stečajnega postopka predlaga dolžnik, velja, če se ne dokaže drugače, da je dolžnik insolventen, kar je sicer po določbi 50. člena ZFPPIPP razlog za začetek stečajnega postopka. Domnevo insolventnosti je mogoče izpodbijati s pritožbo proti sklepu o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom, vendar pa iz 3. odstavka 234. člena ZFPPIPP izhaja, da je izpodbijanje domneve insolventnosti dopustno le omejenemu krogu oseb, saj določa, da lahko domnevo insolventnosti izpodbija samo družbenik dolžnika ali dolžnik, če je predlog za začetek stečajnega postopka vložil njegov osebno odgovorni družbenik. Čeprav 383. člen ZFPPIPP ne izključuje uporabe tega člena v osebnem stečaju, je očitno, da insolventnosti dolžnika, ki je fizična oseba, ne more izpodbijati osebno odgovorni družbenik, saj tega ta subjekt kot fizična oseba ne more imeti. Zato domneve insolventnosti zasebnika ali potrošnika, ki predlaga začetek osebnega stečaja, ob odločanju o začetku stečajnega postopka ni mogoče izpodbijati.
Po določbi 4. točke 399. člena in nadaljnjih ZFPPIPP ima upnik možnost z razlogi, ki jih je navajal v pritožbi, nasprotovati morebitni odločitvi sodišča o odpustu obveznosti stečajnega dolžnika. Upnik ima namreč interes izpodbijati domnevo insolventnosti samo, če je začet postopek odpusta obveznosti.
Na zadnji glavni obravnavi je sodišče zavrnilo dokazna predloga tožeče stranke, ta pa kršitve postopka ni uveljavljala, zato je pritožbena graja prepozna.
Prodajalec je bil samo solastnik plovila, v preostalem delu je bil lastnik toženec, zato tožeča stranka ne more od toženca, kot večinskega solastnika zahtevati, da ji prepiše svoj solastninski delež, ki ga ni na podlagi sporazuma odstopil pravnemu predniku tožeče stranke, niti ga ni tožeči stranki sam prodal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0007148
ZPP člen 7, 12, 212, 452.
spor majhne vrednosti – število pripravljalnih vlog – pobotni ugovor - nastanek škode – trditveno breme
Glede na specifičnost takih postopkov je treba določilo 452. člena ZPP ustrezno razlagati in strankam dati možnost dveh, in ne ene pripravljalne vloge (saj predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine ne gre enačiti s tožbo), pri čemer v prvi vlogi stranki lahko podajata nove navedbe in predlagata dokaze, z nadaljnjo, drugo pripravljalno vlogo pa smeta stranki odgovarjati na navedbe, če jih poda nasprotna stranka.
Napačno je stališče pritožnika, da je s tem, ko je predlagal dokaze (izpovedbe prič, predračun), zadostil trditvenemu bremenu, kot mu ga nalaga materialno pravo ter od njega zahteva ZPP. Predlagani dokazi namreč ne morejo sanirati pomanjkljivih trditev o nastanku škode v posledici čiščenja.
določitev stikov – stiki – otrokova korist - uporaba telekomunikacijskih sredstev – izročitev osebnih dokumentov
Bistvo stikov, kar zagotavlja tudi otrokovo korist, je v neposrednem osebnem odnosu med otrokom in staršem, česar ni mogoče ustrezno nadomestiti z uporabo telekomunikacijskih sredstev (npr. z uporabo mobilnega telefona).
V otrokovo korist je, da ima predlagatelj v času vsakega stika z N. tudi njen osebni dokument in kartico zdravstvenega zavarovanja, zato je nasprotna udeleženka dolžna izročiti predlagatelju ob vsakem stiku navedena dokumenta, predlagatelj pa ju je dolžan vrniti ob koncu stika.
sodba na podlagi odpovedi – pravica do sodnega varstva – invalidnost stranke – nemožnost stranke pristopiti na narok
Ustavnopravno je sporno, ali je moč izdati sodbo na podlagi odpovedi zoper tožnika, ki nima pooblaščenca, prvega (poravnalnega) naroka pa se ne more udeležiti zaradi hude invalidnosti. Takšna posledica namreč ni sorazmerna z zakonodajalčevim ciljem, s katerim je želel doseči pospešitev in koncentracijo postopka na prvem naroku ter učinkovito materialnoprocesno vodstvo. V takšnih posamičnih (izjemnih) primerih imajo prednost temeljna načela, ki so vodilo pri iskanju poti, da se zagotovi pravdnim strankam pravica do enakega varstva pravic v postopku in s tem tudi enakost v zakonu.
ZPP člen 76, 76/1, 76/2, 76/3, 83, 83/1. SZ-1 člen 68, 68/2.
sposobnost biti stranka – skupnost lastnikov – lastniki stanovanj – označba stranke – podeljena sposobnost biti stranka
Lastniki stanovanj določene večstanovanjske stavbe sami po sebi nimajo sposobnosti biti stranka v postopku.
Po določbi 3. odst. 76. člena ZPP sicer lahko sodišče, z učinkom za konkretni primer, izjemoma podeli sposobnost biti stranka nekomu, ki nima pravne sposobnosti, če izpolnjuje določene pogoje (t. im. podeljena sposobnost biti stranka), toda o tem ni dolžno odločati brez njegove zahteve, naj se mu podeli sposobnost biti stranka.
Tekst :
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.
o b r a z l o ž i t e v :
Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 17404/2009 z dne 18. 2. 2009, s katerim je tožencema naloženo plačilo terjatve in so odmerjeni izvršilni stroški, ter zavrglo tožbo.
Tožeča stranka se je pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov 1. odst. 338. člena ZPP in predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi navaja, da je iz listin, priloženih v spisu, razvidno, da je upravnik, družba S., d.o.o., kot zakoniti zastopnik etažnih lastnikov večstanovanjske stavbe na naslovu Č. 2 v L., vložil tožbo v imenu etažnih lastnikov. Tožniki so etažni lastniki večstanovanjske hiše, ki imajo svojo subjektiviteto, da nastopajo kot pravdna stranka. Splošno znano dejstvo je, da so lastniki stanovanj etažni lastniki. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo, ker je menilo, da skupnost lastnikov oziroma lastnikov stanovanj ne more biti stranka postopka, ker ni vpisana v poslovni register, lastniki stanovanj pa niso navedeni poimensko. Tožbo je torej zavrglo, ker je štelo, da gre za neobstoječo stranko, in ne morebiti za napačno označbo stranke. Takšno stališče, kot ga je zavzelo sodišče prve stopnje, je bilo stališče starejše sodne prakse, ki je nastala v času prej veljavnega Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ), ko še ni veljala določba 2. odst. 68. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1). Sedanja veljavna sodna praksa lastnikom večstanovanjske stavbe, ki jih zastopa upravnik, priznava status stranke v pravdah zoper neplačnika sredstev v rezervni sklad. V pravdah zaradi neplačila v rezervni sklad so skladno z 119. členom Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) upniki vsi etažni lastniki, razen dolžnik, zato so vsi aktivno legitimirani. Praksa je pokazala, da je poimensko navajanje etažnih lastnikov nesmiselno in je primernejša označba stranke tako, da se navede, da so upniki lastniki večstanovanjske stavbe na določenem naslovu. Prvo sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, saj določbe SZ-1 in SPZ podeljujejo civilni skupnosti lastnikov stanovanj oziroma etažnim lastnikom pravno subjektiviteto, čeprav ne obstajajo kot fizična ali pravna oseba. Končno še opozarja, da lahko sodišče prizna skupnosti lastnikov stanovanj status stranke v pravdi na podlagi določbe 3. odst. 76. člena ZPP. Sodišče prve stopnje te določbe ni uporabilo, zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
Toženca sta na vročeno pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.
Pritožba ni utemeljena.
Sposobnost biti stranka je sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v procesnem smislu. Po 1. odst. 76. člena ZPP je pravdna stranka lahko vsaka fizična in pravna oseba. Sposobnost biti stranka pa ima lahko tudi stranka, ki ni pravna oseba, če poseben predpis določa, da je lahko pravdna stranka (2. odst. 76. člena ZPP). SZ-1 in SPZ skupnosti etažnih lastnikov ne podeljujeta pravdne sposobnosti. Navedena zakona ne določata, da se lahko stranko v sodnem postopku navede kot “lastniki stanovanj“ oziroma „etažni lastniki“. Določba 2. odst. 68. člen SZ-1, na katero se sklicuje pritožba, se nanaša le na označbo pogodbene stranke. Zakona ne dajeta podpore, da se sme stranko v pravdnem postopku navesti s splošno opredelitvijo „lastniki stanovanj“ ali „etažni lastniki“, skupaj z natančno označbo večstanovanjske stavbe. Ne drži pritožbeno stališče, da gre sodna praksa v smeri priznavanja statusa pravdne stranke stranki s tako posplošeno označbo (1). Statusa pravne osebe skupnost lastnikov stanovanj ne dobi po zakonu, temveč z registracijo pri pristojnem sodišču. Lastniki stanovanj določene večstanovanjske stavbe (t. im. etažni lastniki stanovanjske stavbe) sami po sebi nimajo sposobnosti biti stranka v postopku. Sodišče prve stopnje je z vpogledom v sodni register ugotovilo, da tožeča stranka z imenom L. s. Č. 2, L., ne obstaja kot pravna oseba. Pravilno je zato v smislu 1. odst. 83. člena ZPP pozvalo tožečo stranko (s sklepom 14. 8. 2009), da v roku 8 dni ukrene, kar je treba, da se bo postopek lahko nadaljeval z osebo (ali osebami), ki je (so) lahko pravdna stranka. To bi lahko storila tako, da bi namesto „L. s. s. h. Č. 2“, ki nima sposobnosti biti stranka, navedla etažne lastnike (fizične in pravne osebe), ki imajo sposobnost biti stranka v smislu 1. odst. 76. člena ZPP. Tožeča stranka pomanjkljivosti ni odpravila. V vlogi z dne 28. 8. 2009 je ponovno navedena kot upnik “L. s. Č. 2“. Sodišče prve stopnje je zato pravilno razveljavilo sklep o izvršbi in zavrglo tožbo, ker tožeča stranka tudi po dopolnitvi tožbe, ni bila opredeljena tako, da bi bila sposobna biti stranka.
Po določbi 3. odst. 76. člena ZPP sicer lahko sodišče, z učinkom za konkretni primer, izjemoma podeli sposobnost biti stranka nekomu, ki nima pravne sposobnosti, če izpolnjuje določene pogoje (t. im. podeljena sposobnost biti stranka), toda o tem ni dolžno odločati brez njegove zahteve, naj se mu podeli sposobnost biti stranka. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožeča stranka po pozivu na dopolnitev tožbe ni predlagala, naj se ji prizna lastnost stranke, zato se prvo sodišče s tem vprašanjem utemeljeno ni ukvarjalo. Potemtakem ne gre za očitano relativno bistveno kršitev postopka, ki tudi sicer po 1. odst. 458. člena ZPP ni dopusten pritožbeni razlog v sporu majhne vrednosti.
Pritožbeno sodišče je zato, ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in tudi ne kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), zavrnilo pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).
Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, odgovora na pritožbo tožene stranke pa pritožbeno sodišče, glede na njegovo vsebino, ne ocenjuje kot potreben strošek (1. odst. 155. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da pravdni stranki nista upravičeni do povračila svojih pritožbenih stroškov, ampak jih morata kriti sami (1. odst. 165. člena ZPP).
(1) V obravnavani zadevi gre za izterjavo sredstev rezervnega sklada, ki so skupno premoženje vseh etažnih lastnikov, kar narekuje vsem ali nekaterim etažnim lastnikom ali pa samo enemu od etažnih lastnikov, da zahtevajo vplačilo v rezervni sklad od neplačnika (2. odst. 119. člena SPZ). To dodatno kaže, da je zahtevana opredelitev posameznega etažnega lastnika (fizične ali pravne osebe)- z obveznimi podatki (2. odst. 106. člena ZPP).