izločitev dela zapuščine – izločitev v korist potomcev – skupno pridobivanje
Teorija in praksa dopuščata uporabo 32. člena ZD tudi v primerih, ko je skupno delovanje potomca in zapustnika prenehalo že dolgo pred smrtjo zapustnika, kar pa ne pomeni, da se vrednost vlaganj potomca ocenjuje na dan prenehanja vlaganj ali skupnega bivanja (in s tem skupnega delovanja). Višino vlaganj potomca v premoženje zapustnika se izračunava na dan smrti zapustnika. Šele tedaj se oblikuje zapustnikovo premoženje, iz katerega je mogoče izločiti potomčev vložek, pred smrtjo zapustnika tega premoženja ni.
Iz samih trditev tožeče stranke izhaja, da ima poleg tožeče stranke tudi prvotožena stranka priznano izključno pravico do blagovne znamke, s katero je zaščiten enak znak, to je beseda Metalcamp. Gre torej za kolizijo dveh izključnih pravic tožeče in prvotožene stranke, pri čemer tožeča stranka s tožbo, prvotožena stranka pa z nasprotno tožbo uveljavljata tožbena zahtevka na izbris blagovne znamke nasprotne stranke iz registra. V kolikor bo katera od pravdnih strank s tovrstnim tožbenim zahtevkom uspela, bo izbris učinkoval šele z dnem pravnomočnosti sodbe, s katero bo odločeno o tovrstnem tožbenem zahtevku. Dokler o tovrstnih izbrisnih zahtevkih sodišče še ni odločilo, pa to pomeni, da imata tako tožeča kot prvotožena stranka v priznanih blagovnih znamkah podano podlago za uporabo tako zaščitenega znaka v gospodarskem prometu.
predpogodba – opcija povratne prodaje – časovna omejenost pravice do povratne prodaje – rok za uveljavitev pravice do povratne prodaje
Roka za uveljavitev pravice do povratne prodaje pravdni stranki v Predpogodbi nista določili, vendar pa to ne pomeni, da rok, v katerem bi tožena stranka od tožeče stranke lahko zahtevala povratno prodajo, ni določljiv. 289. člen OZ namreč določa splošno pravilo, da se čas izpolnitve določi glede na okoliščine konkretnega primera. Po presoji pritožbenega sodišča je primeren rok, v katerem bi tožena stranka lahko uveljavila svojo pravico do povratne prodaje, enak roku, v katerem bi lahko zahtevala izpolnitev obveznosti iz predpogodbe, to je sklenitev glavne pogodbe. Dokler ima namreč tožena stranka možnost uveljaviti pravico do sklenitve glavne pogodbe, mora imeti tudi možnost uveljaviti sankcijo za neizpolnitev te obveznosti, to je pravico do povratne prodaje.
ugovor zoper sklep o izvršbi – izvršba - izročitev določenih stvari
Izvršilni naslov dolžniku nalaga, da je dolžan upniku izročiti konkretne premičnine: 32 fasciklov, ki vsebujejo poslovne listine in spise, ki se nanašajo na poslovanje tožeče stranke. Izvršba se opravi po 214. in 215. členu ZIZ.
Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloči o predznambi pridobitve hipoteke na dolžnikovi nepremičnini na podlagi sklepa o predhodni odredbi, s katero je izvršilno sodišče odredilo predznambo hipoteke na dolžnikovi nepremičnini ali na pravici vknjiženi na nepremičnini.
Predznambe ni potrebno opravičevati s predlogom za vknjižbo hipoteke v vrstnem redu predznamovane hipoteke, ampak se opravi po uradni dolžnosti na podlagi sklepa o izvršbi.
zavrženje pritožbe - pooblastilo za zastopanje - ustavna pravica do pravnega sredstva - načelo pravne države
Stališče, da z odločbo o brezplačni pravni pomoči za zastopanje stranke pred sodiščem II. stopnje poimensko določen odvetnik, brez dodatno predloženega pisnega pooblastila, ne more uspešno vložiti pritožbe, pomeni spreminjanje ustaljene sodne prakse. Zavrženje pritožbe, ki jo je tako določen odvetnik vložil, ne da bi ji priložil pooblastilo (k predložitvi pooblastila tudi ni bil pozvan), je v nasprotju z ustavno pravico do pravnega sredstva, pomeni pa tudi kršitev načela pravne države.
začasna odredba – predlog za izterjavo denarne kazni – zagotavljanje dela
Ker je bilo v postopku pred sodiščem prve stopnje ugotovljeno, da je tožena stranka tožnici zagotavljala delo v okviru pogodbe o zaposlitvi, tako da ni kršila svoje obveznosti iz sklepa o začasni odredbi, tožničin predlog za izterjavo denarne kazni po sklepu o začasni odredbi ni utemeljen.
obligatornost glavne obravnave – sporna dejstva – zahteva strankepo opravi obravnave – spor majhne vrednosti
Kadar je dejansko stanje v sporu majhne vrednosti med strankama sporno in ena od strank zahteva, da sodišče opravi narok za glavno obravnavo, ni pogojev za izdajo odločbe brez razpisa naroka.
sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov – faza priprav na glavno obravnavo – nedovoljena pritožba
Pravna podlaga za izdajo sklepa o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov v fazi priprav na glavno obravnavo, ni v določilu II. odst. 83. čl. ZKP, temveč v določilu 286. čl. ZKP, v zvezi z določilom II. odst. 435. čl. ZKP. Sklepi, ki se izdajo za pripravo glavne obravnave in sodbe pa se smejo po določilu III. odst. 399. čl. ZKP izpodbijati samo v pritožbi zoper sodbo. Izjema je predvidena le v primeru, ko sodnik izda sklep o izločitvi obvestil iz 83. čl. ZKP (določilo III. in IV. odst. 286. čl. ZKP, v zvezi z določilom II. odst. 435. čl. ZKP). Izjema torej ni predvidena za primer, ko sodišče ne ugodi predlogu za izločitev dokazov. Pritožba zoper sklep, s katerim je zavrnjen predlog za izločitev dokazov, v tej fazi postopka ni dovoljena.
jamčevanje za stvarne napake - poslovna odškodninska odgovornost
Ker je odgovornost za stvarne napake posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti, posebna pravila o odgovornosti za stvarne napake izključujejo uporabo splošnih pravil o poslovni odškodninski odgovornosti. Odpravo tovrstne “škode“ je mogoče zahtevati samo z uporabo jamčevalnih zahtevkov. Po splošnih pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti se presoja le škoda na drugih dobrinah (refleksna škoda).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0062016
ZUstS člen 44. ZPP člen 32, 32/1, 32/1-6, 44, 44/2, 45, 108, 108/1, 108/2, 108/3. ZS člen 103, 103/2. ZASP člen 159, 159/4.
nepopolna tožba – tožba vložena po odvetniku – ustavna razveljavitvena odločba – sorodne glasbene pravice – pristojnost sodišča za avtorske spore – sklepčnost zahtevka – mesečno poročilo o obsegu javnega priobčevanja fonogramov
Zakon o ustavnem sodišču v 44. členu določa, da se del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. V predmetni zadevi še ni bilo pravnomočno odločeno, zato je zadevna ustavna odločba, čeprav je začela učinkovati šele po izdaji izpodbijanega sklepa (dne 03. 05. 2010), narekovala njegovo razveljavitev.
Ko bo sodišče prve stopnje presojalo utemeljenost tožbenega zahtevka v tem delu, naj najprej preizkusi tožbene navedbe z vidika sklepčnosti zahtevka; s tem v zvezi se bo treba postaviti na stališče, ali ima tožeča stranka na podlagi določila 4. odst. 159. čl. ZASP sploh pravico zahtevati mesečno poročilo o obsegu javnega priobčevanja fonogramov, ali pa to določilo uzakonja zgolj takšno dolžnost tožene stranke.
V primeru, v katerem gre za spor iz izkoriščanja sorodnih glasbenih pravic, pristojnost sodišča ni odvisna od opredelitve vrednosti spornega predmeta.
odvzem predmetov – motorno vozilo - okoliščine za odmero stranske sankcije – vožnja pod vplivom alkohola
Pri izreku stranske sankcije odvzema predmetov obdolžencu, ki je lastnik odvzetega predmeta, je potrebno uporabiti splošna pravila za odmero sankcij in upoštevati okoliščine, ki vplivajo na to, ali naj bo sankcija manjša ali večja. Kriterije iz II. odst. 25. čl. ZP-1 pa sodišče upošteva le, kadar izreka odvzem predmetov, ki niso last obdolženca.
spor o nedopustnosti izvršbe – stvarna pristojnost
Spor o nedopustnosti izvršbe je spor o tem, ali je dolžnik izpolnil svojo obveznosti iz izvršilnega naslova, in ne spor o pravicah, obveznostih ali odgovornostih iz delovnega razmerja. Iz tega razloga za odločanje ni pristojno delovno sodišče, ampak redno sodišče.
odpoved pogodbe o upravljanju s strani etažnih lastnikov - odpovedni rok
Kršitev določila o dolžini odpovednega roka s strani etažnih lastnikov ne more imeti negativnih posledic za upravnika. Če etažni lastniki to dolžnost kršijo, če upravniku po vročitvi odpovedi ne omogočijo in ne dopustijo opravljanja upravniških storitev v zakonskem odpovednem roku, od upravnika ni mogoče zahtevati, da pri pogodbi vztraja.
Odpoved pogodbe o upravljanju nima takojšnjega učinka na pravne posle, ki jih je upravnik v imenu in za račun etažnih lastnikov sklepal s tretjimi osebami. Zato ima upravnik ob prenehanju upravljanja določene obveznosti, ki jih mora opraviti, da se razreši poslov upravljanja.
Tožnica ni v zadostni meri navedla dejstev o vseh elementih odškodninske odgovornosti toženih strank, ki bi utemeljevali nastanek zahtevane pravne posledice, to je plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo. V dejanski podlagi tožbe namreč ni ustreznih trditev o protipravnosti ravnanja, o naklepu kot obliki krivde, ki mora biti podana, da oškodovanec lahko uveljavlja povrnitev škode neposredno od delavca, o vzročni zvezi med zatrjevanim protipravnim ravnanjem in škodo, ki naj bi tožnici nastala zaradi poslabšanja zdravja.
Ker do 20.2.2010 o tožbi v obravnavani zadevi še ni bilo pravnomočno odločeno, določilo zakona, na katerem temelji izpodbijana sodba, pa je razveljavljeno (in ga zato ni mogoče upoštevati v pritožbenem postopku), se je izkazala odločba sodišča prve stopnje kot nezakonita.
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitve, da so bili medsebojni odnosi med strankama porušeni oziroma da tožena stranka nima več zaupanja v tožnika, utemeljeno sodno razvezalo pogodbo o zaposlitvi. Delovno razmerje tožnika bi lahko trajalo najdlje do odločitve sodišča prve stopnje, vendar je – ker se je tožnik naslednjega dne po prenehanju delovnega razmerja zaposlil pri drugem delodajalcu – pravilna odločitev, da mu je delovno razmerje prenehalo na zadnji dan dela pri toženi stranki, saj nadalje ni mogel biti hkrati v delovnem razmerju za polni delovni čas pri dveh delodajalcih.
Zaradi ugotovljene nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je tožnik za čas do odločitve sodišča prve stopnje upravičen do reparacije, to je do razlike v plači med plačo, ki bi jo prejemal pri toženi stranki, in plače, ki jo je prejemal pri drugem delodajalcu. Takšna odločitev ima naravo vmesne sodbe, kar pomeni, da bo tožnik, v kolikor tožena stranka svoje obveznosti ne bo prostovoljno izvršila, moral vložiti novo tožbo, s katero bo postavil po višini opredeljen tožbeni zahtevek za plačilo reparacije oziroma prikrajšanja pri plači.