OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0061341
ZZK-1 člen 5, 243. OZ člen 86, 94, 256, 256/1, 257, 257/1, 266.
izbrisna tožba – neveljavnost pogodbe - izpodbojnost in ničnost pogodbe - pridobitev lastninske pravice – prepoved odtujitve in obremenitve – zaznamba vrstnega reda pridobitve lastninske pravice – začetek učinkovanja vpisov – učinkovanje začasne odredbe – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
Izdana začasna odredba, glede na pravilo o začetku učinkovanja vpisov ne bi mogla učinkovati na vpise ali odločanje o vpisih, katerih učinki bi se začeli pred trenutkom učinkovanja vpisa zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve oziroma povedano drugače, začasna odredba nima učinkov na tiste zemljiškoknjižne postopke, ki so se že začeli in v katerih so opravljeni vpisi, ki učinkujejo pred zaznambo začasne odredbe.
Zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice bodočega lastnika predstavlja fikcijo, da je prodajalec za nepremičnino že izdal zemljiškoknjižno dovoljenje za vknjižbo lastninske pravice.
Izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj nima enakih posledic kot splošna izpodbojnost pravnega posla, ampak učinkuje samo v razmerju med strankama izpodbojnega razmerja. Zato sodišče v sodni odločbi ne izreče neveljavnosti izpodbijanega pravnega dejanja, ampak le ugotavlja, da to dejanje nima učinka proti tožniku. Sodba je dajatvena in nima konstitutivnih elementov.
Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloči o predznambi pridobitve hipoteke na dolžnikovi nepremičnini na podlagi sklepa o predhodni odredbi, s katero je izvršilno sodišče odredilo predznambo hipoteke na dolžnikovi nepremičnini ali na pravici vknjiženi na nepremičnini.
Predznambe ni potrebno opravičevati s predlogom za vknjižbo hipoteke v vrstnem redu predznamovane hipoteke, ampak se opravi po uradni dolžnosti na podlagi sklepa o izvršbi.
razlastitev - omejitve lastninske pravice – razlastitveni postopek – nujni postopek – izvršljivost pred pravnomočnostjo – odškodnina zaradi razlastitve – zamuda z izpolnitvijo – nastop zamude – zakonske zamudne obresti
Nasprotna udeleženka ni v zamudi šele z izdajo odločbe sodišča prve stopnje, pač pa že od vložitve predloga, saj je tedaj jasno, da sporazuma o odškodnini oziroma nadomestilu ne bo.
ugovor zoper sklep o izvršbi – izvršba - izročitev določenih stvari
Izvršilni naslov dolžniku nalaga, da je dolžan upniku izročiti konkretne premičnine: 32 fasciklov, ki vsebujejo poslovne listine in spise, ki se nanašajo na poslovanje tožeče stranke. Izvršba se opravi po 214. in 215. členu ZIZ.
predpogodba – opcija povratne prodaje – časovna omejenost pravice do povratne prodaje – rok za uveljavitev pravice do povratne prodaje
Roka za uveljavitev pravice do povratne prodaje pravdni stranki v Predpogodbi nista določili, vendar pa to ne pomeni, da rok, v katerem bi tožena stranka od tožeče stranke lahko zahtevala povratno prodajo, ni določljiv. 289. člen OZ namreč določa splošno pravilo, da se čas izpolnitve določi glede na okoliščine konkretnega primera. Po presoji pritožbenega sodišča je primeren rok, v katerem bi tožena stranka lahko uveljavila svojo pravico do povratne prodaje, enak roku, v katerem bi lahko zahtevala izpolnitev obveznosti iz predpogodbe, to je sklenitev glavne pogodbe. Dokler ima namreč tožena stranka možnost uveljaviti pravico do sklenitve glavne pogodbe, mora imeti tudi možnost uveljaviti sankcijo za neizpolnitev te obveznosti, to je pravico do povratne prodaje.
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka - vzročna zveza - posledice poškodbe iz škodnega dogodka
Zdravljenje je bilo zaključeno že v februarju 2000, ko je bilo tožnikovo stanje stabilizirano in že tedaj je tožnik moral in mogel vedeti za obseg svoje škode kot posledice poškodbe z dne 24.1.2000. Tedaj je začel teči tudi zastaralni rok za tožnikovo terjatev iz tega dogodka.
sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov – faza priprav na glavno obravnavo – nedovoljena pritožba
Pravna podlaga za izdajo sklepa o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov v fazi priprav na glavno obravnavo, ni v določilu II. odst. 83. čl. ZKP, temveč v določilu 286. čl. ZKP, v zvezi z določilom II. odst. 435. čl. ZKP. Sklepi, ki se izdajo za pripravo glavne obravnave in sodbe pa se smejo po določilu III. odst. 399. čl. ZKP izpodbijati samo v pritožbi zoper sodbo. Izjema je predvidena le v primeru, ko sodnik izda sklep o izločitvi obvestil iz 83. čl. ZKP (določilo III. in IV. odst. 286. čl. ZKP, v zvezi z določilom II. odst. 435. čl. ZKP). Izjema torej ni predvidena za primer, ko sodišče ne ugodi predlogu za izločitev dokazov. Pritožba zoper sklep, s katerim je zavrnjen predlog za izločitev dokazov, v tej fazi postopka ni dovoljena.
jamčevanje za stvarne napake - poslovna odškodninska odgovornost
Ker je odgovornost za stvarne napake posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti, posebna pravila o odgovornosti za stvarne napake izključujejo uporabo splošnih pravil o poslovni odškodninski odgovornosti. Odpravo tovrstne “škode“ je mogoče zahtevati samo z uporabo jamčevalnih zahtevkov. Po splošnih pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti se presoja le škoda na drugih dobrinah (refleksna škoda).
obligatornost glavne obravnave – sporna dejstva – zahteva strankepo opravi obravnave – spor majhne vrednosti
Kadar je dejansko stanje v sporu majhne vrednosti med strankama sporno in ena od strank zahteva, da sodišče opravi narok za glavno obravnavo, ni pogojev za izdajo odločbe brez razpisa naroka.
začasna odredba – predlog za izterjavo denarne kazni – zagotavljanje dela
Ker je bilo v postopku pred sodiščem prve stopnje ugotovljeno, da je tožena stranka tožnici zagotavljala delo v okviru pogodbe o zaposlitvi, tako da ni kršila svoje obveznosti iz sklepa o začasni odredbi, tožničin predlog za izterjavo denarne kazni po sklepu o začasni odredbi ni utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0062016
ZUstS člen 44. ZPP člen 32, 32/1, 32/1-6, 44, 44/2, 45, 108, 108/1, 108/2, 108/3. ZS člen 103, 103/2. ZASP člen 159, 159/4.
nepopolna tožba – tožba vložena po odvetniku – ustavna razveljavitvena odločba – sorodne glasbene pravice – pristojnost sodišča za avtorske spore – sklepčnost zahtevka – mesečno poročilo o obsegu javnega priobčevanja fonogramov
Zakon o ustavnem sodišču v 44. členu določa, da se del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. V predmetni zadevi še ni bilo pravnomočno odločeno, zato je zadevna ustavna odločba, čeprav je začela učinkovati šele po izdaji izpodbijanega sklepa (dne 03. 05. 2010), narekovala njegovo razveljavitev.
Ko bo sodišče prve stopnje presojalo utemeljenost tožbenega zahtevka v tem delu, naj najprej preizkusi tožbene navedbe z vidika sklepčnosti zahtevka; s tem v zvezi se bo treba postaviti na stališče, ali ima tožeča stranka na podlagi določila 4. odst. 159. čl. ZASP sploh pravico zahtevati mesečno poročilo o obsegu javnega priobčevanja fonogramov, ali pa to določilo uzakonja zgolj takšno dolžnost tožene stranke.
V primeru, v katerem gre za spor iz izkoriščanja sorodnih glasbenih pravic, pristojnost sodišča ni odvisna od opredelitve vrednosti spornega predmeta.
odvzem predmetov – motorno vozilo - okoliščine za odmero stranske sankcije – vožnja pod vplivom alkohola
Pri izreku stranske sankcije odvzema predmetov obdolžencu, ki je lastnik odvzetega predmeta, je potrebno uporabiti splošna pravila za odmero sankcij in upoštevati okoliščine, ki vplivajo na to, ali naj bo sankcija manjša ali večja. Kriterije iz II. odst. 25. čl. ZP-1 pa sodišče upošteva le, kadar izreka odvzem predmetov, ki niso last obdolženca.
spor o nedopustnosti izvršbe – stvarna pristojnost
Spor o nedopustnosti izvršbe je spor o tem, ali je dolžnik izpolnil svojo obveznosti iz izvršilnega naslova, in ne spor o pravicah, obveznostih ali odgovornostih iz delovnega razmerja. Iz tega razloga za odločanje ni pristojno delovno sodišče, ampak redno sodišče.
odpoved pogodbe o upravljanju s strani etažnih lastnikov - odpovedni rok
Kršitev določila o dolžini odpovednega roka s strani etažnih lastnikov ne more imeti negativnih posledic za upravnika. Če etažni lastniki to dolžnost kršijo, če upravniku po vročitvi odpovedi ne omogočijo in ne dopustijo opravljanja upravniških storitev v zakonskem odpovednem roku, od upravnika ni mogoče zahtevati, da pri pogodbi vztraja.
Odpoved pogodbe o upravljanju nima takojšnjega učinka na pravne posle, ki jih je upravnik v imenu in za račun etažnih lastnikov sklepal s tretjimi osebami. Zato ima upravnik ob prenehanju upravljanja določene obveznosti, ki jih mora opraviti, da se razreši poslov upravljanja.
obrazloženost ugovora – ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – pomanjkljive trditve – negativno dejstvo
Zatrjevana dejstva ne predstavljajo konkretnih pravno pomembnih dejstev, na podlagi katerih bi dolžnik v kasnejši pravdi lahko uspel. Dolžnik namreč ni zatrjeval, da je po sklenjeni pogodbi njegova obveznost plačila pogojena z upnikovo izstavitvijo bančne garancije.
Tisti, ki zatrjuje negativno dejstvo, nosi dokazno breme le izjemoma, na primer takrat, kadar je neobstoj dejstva odvisen od obstoja nekega drugega dejstva, ki izključuje možnost istočasnega obstoja prerekanega dejstva (npr. dokazovanje tako imenovanega alibija), sicer pa je dokazno breme dokazovanja obstoja zanikanega dejstva na tistem, ki njegov obstoj zatrjuje
vrnitev v prejšnje stanje – nepravilna vročitev – zamudna sodba – pritožbeni razlog
Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je le opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki, zato je logično, da napak, za katere stranka trdi, da jih je zagrešilo prvostopno sodišče, ne more uveljavljati kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Ta ugotovitev velja tudi za nepravilne vročitve.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – vabilo na zagovor
Tožena stranka se pred sodiščem prve stopnje ni sklicevala na obstoj okoliščin, zaradi katerih bi bilo neupravičeno pričakovati, da tožniku pred odpovedjo omogoči zagovor. Dejstvo, da ga je na zagovor dvakrat vabila, dokazuje, da mu je zagovor nameravala omogočiti. Vendar je tožnik obe vabili prejel šele po dnevu predvidenega zagovora, tako da je treba šteti, da mu zagovor ni bil omogočen in da izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitve, da so bili medsebojni odnosi med strankama porušeni oziroma da tožena stranka nima več zaupanja v tožnika, utemeljeno sodno razvezalo pogodbo o zaposlitvi. Delovno razmerje tožnika bi lahko trajalo najdlje do odločitve sodišča prve stopnje, vendar je – ker se je tožnik naslednjega dne po prenehanju delovnega razmerja zaposlil pri drugem delodajalcu – pravilna odločitev, da mu je delovno razmerje prenehalo na zadnji dan dela pri toženi stranki, saj nadalje ni mogel biti hkrati v delovnem razmerju za polni delovni čas pri dveh delodajalcih.
Zaradi ugotovljene nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je tožnik za čas do odločitve sodišča prve stopnje upravičen do reparacije, to je do razlike v plači med plačo, ki bi jo prejemal pri toženi stranki, in plače, ki jo je prejemal pri drugem delodajalcu. Takšna odločitev ima naravo vmesne sodbe, kar pomeni, da bo tožnik, v kolikor tožena stranka svoje obveznosti ne bo prostovoljno izvršila, moral vložiti novo tožbo, s katero bo postavil po višini opredeljen tožbeni zahtevek za plačilo reparacije oziroma prikrajšanja pri plači.