Ker do 20.2.2010 o tožbi v obravnavani zadevi še ni bilo pravnomočno odločeno, določilo zakona, na katerem temelji izpodbijana sodba, pa je razveljavljeno (in ga zato ni mogoče upoštevati v pritožbenem postopku), se je izkazala odločba sodišča prve stopnje kot nezakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – poskusno delo
Kasnejša sprememba določbe o plači v pogodbi o zaposlitvi ne vpliva na veljavnost določbe, s katero je bilo dogovorjeno šestmesečno poskusno delo. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožena stranka tožniku podala v času tako dogovorjenega poskusnega dela, ni zakonita.
ZDR člen 82, 83, 83/2,110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 177.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – zagovor – pisna obdolžitev
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki niso zajete v vabilu na zagovor in glede katerih se delavec ne more zagovarjati, ni zakonita.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – utemeljen razlog
Tožena stranka je dokazala obstoj utemeljenega razloga za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi. Zaradi drugačnega obsega opravljanja nalog in naziva delovnega mesta, ki sta posledica spremembe dela v centralnem uredništvu in pri pripravi nalog, je prenehala potreba po opravljanju dela, kot je bilo opredeljeno v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi. Zaradi omenjene spremenjene organizacije dela in naziva delovnega mesta je lahko prišlo tudi do spremembe plače, nižja plača tožnika po novi pogodbi o zaposlitvi je posledica dejstva, da ne opravlja več zadolžitev, vezanih na delovno mesto urednika.
sprememba tožbe – sklep o dovolitvi spremembe tožbe – nasprotovanje tožene stranke spremembi tožbe – pošten postopek – izvajanje dokazov
Če sodišče o večkratni spremembi tožbe ter ob nasprotovanju tožene stranke sami spremembi ne odloči s sklepom, marveč stranke šele v sodbi ugotovijo, o kateri tožbeni različici je sodišče sodilo, niso izpolnjeni standardi poštenega postopka.
Če skuša stranka s substanciranim dokaznim predlogom dokazovati pravno relevantna dejstva, mora sodišče dokaz izvesti, razen če bi ugotovilo, da je dokaz že a priori neprimeren za dokazovanje določenega dejstva ali pa če so ta dejstva že dokazana z drugimi dokazi.
Stranka mora oprostitev plačila sodnih taks določno predlagati in ne zadošča, da pritožbi predloži zgolj obrazec o premoženjskem stanju. Brez strankinega predloga za oprostitev plačila sodnih taks sodišče o oprostitvi ne more odločiti.
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitve, da so bili medsebojni odnosi med strankama porušeni oziroma da tožena stranka nima več zaupanja v tožnika, utemeljeno sodno razvezalo pogodbo o zaposlitvi. Delovno razmerje tožnika bi lahko trajalo najdlje do odločitve sodišča prve stopnje, vendar je – ker se je tožnik naslednjega dne po prenehanju delovnega razmerja zaposlil pri drugem delodajalcu – pravilna odločitev, da mu je delovno razmerje prenehalo na zadnji dan dela pri toženi stranki, saj nadalje ni mogel biti hkrati v delovnem razmerju za polni delovni čas pri dveh delodajalcih.
Zaradi ugotovljene nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je tožnik za čas do odločitve sodišča prve stopnje upravičen do reparacije, to je do razlike v plači med plačo, ki bi jo prejemal pri toženi stranki, in plače, ki jo je prejemal pri drugem delodajalcu. Takšna odločitev ima naravo vmesne sodbe, kar pomeni, da bo tožnik, v kolikor tožena stranka svoje obveznosti ne bo prostovoljno izvršila, moral vložiti novo tožbo, s katero bo postavil po višini opredeljen tožbeni zahtevek za plačilo reparacije oziroma prikrajšanja pri plači.
Tožnik ni pravočasno uveljavljal sodnega varstva v zvezi z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, tako da je odpoved treba šteti za zakonito. Iz tega razloga za tožbo s tožbenim zahtevkom, da se ugotovi kršitev pravic v zvezi z izdajo obvestila, s katerim je tožena stranka ugotovila datum prenehanja delovnega razmerja po izteku odpovednega roka, tožnik ne izkazuje pravnega interesa, in se tožbo v tem delu zavrže.
Iz tožbenega zahtevka in iz izreka izpodbijane sodbe sicer ne izhaja, da gre za solidarno obveznost (kar je pravilno, glede na to, da glavni dolžnik in porok nista tožena z isto tožbo), vendar to ne pomeni, da bo lahko tožeča stranka v primeru, da bo uspela z izvršbo zoper glavnega dolžnika, uspešno uveljavljala (isto) terjatev v izvršbi tudi zoper toženca kot poroka. Slednji bo namreč lahko v morebitnem izvršilnem postopku ugovarjal, da je izvršba zoper njega neutemeljena, ker je obveznost zaradi plačila s strani glavnega dolžnika prenehala.
Dokazovanje je namenjeno ugotavljanju resničnosti (že) zatrjevanih dejstev in ne zapolnjevanju pomanjkljive trditvene podlage.
Zdravniško potrdilo je sicer javna listina, vendar to še ne pomeni, da je vsako zdravniško potrdilo tudi zdravniško opravičilo v smislu sedaj veljavne določbe 115. člena ZPP.
obrazloženost ugovora – ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – pomanjkljive trditve – negativno dejstvo
Zatrjevana dejstva ne predstavljajo konkretnih pravno pomembnih dejstev, na podlagi katerih bi dolžnik v kasnejši pravdi lahko uspel. Dolžnik namreč ni zatrjeval, da je po sklenjeni pogodbi njegova obveznost plačila pogojena z upnikovo izstavitvijo bančne garancije.
Tisti, ki zatrjuje negativno dejstvo, nosi dokazno breme le izjemoma, na primer takrat, kadar je neobstoj dejstva odvisen od obstoja nekega drugega dejstva, ki izključuje možnost istočasnega obstoja prerekanega dejstva (npr. dokazovanje tako imenovanega alibija), sicer pa je dokazno breme dokazovanja obstoja zanikanega dejstva na tistem, ki njegov obstoj zatrjuje
vročanje – vročanje sodnih pisanj pooblaščencu – več pooblaščencev
Rok za vložitev pravnega sredstva teče od dneva, ko je bila odločba vročena prvemu pooblaščencu. Zakon pri tem ne dela razlike med pooblaščencem, ki ni odvetnik, in pooblaščencem, ki to je.
trditveno in dokazno breme – zakonske zamudne obresti – obračun zakonskih zamudnih obresti – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – gradbena pogodba - klavzula ključ v roke – dodatna dela
Tožeča stranka je predlogu za izvršbo priložila obračun zakonskih zamudnih obresti, iz katerega izhajajo podatki o zapadlosti vsakega posameznega zneska in datumi delnih plačil in dokončnega plačila. S tem je izpolnila svoje trditveno in dokazno breme.
oprostitev plačila sodnih taks – zavrženje predloga za oprostitev plačila sodnih taks – dolžnost plačila sodne takse – vrnitev takse v primeru umika vloge
Dolžnost plačila sodne takse nastopi takrat, ko nastane taksna obveznost. Ta je nastopila ob vložitvi tožbe. Vrnitev takse pa je možna šele, ko stranka vlogo, za katero je plačala takso, umakne, preden je sodišče razpisalo narok za obravnavo.
Namen začasne odredbe je zavarovanje s tožbenim zahtevkom uveljavljane terjatve. Predlagana začasna odredba, s katero toženki prepoveduje bodoča motilna dejanja, ne omogoča zavarovanja tožbenega zahtevka, s katerim uveljavlja takojšen priklop elektrike.
nepremoženjska škoda – odmera odškodnine –duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – intenzivnost in trajanje pravno priznane nepremoženjske škode – načelo objektivizacije odškodnine – stroški postopka – odmera stroškov – nesporen temelj zahtevka – načelo uspeha v postopku – uspeh po temelju in višini
Zgolj dejstvo zmanjšanja življenjskih aktivnosti ne predstavlja pravno priznane nepremoženjske škode. Za utemeljenost prisoje denarne odškodnine iz tega naslova mora obstajati in biti zatrjevana tudi ustrezna intenzivnost oziroma trajanje duševnih bolečin. Izvedenec je pojasnil, da so takšne posledice, kakor jih je zaradi poškodbe utrpela tožeča stranka, tako malenkostne, da jih večina ljudi sploh ne opazi.
Tožnik je v pritožbi uspešno izpodbil procesno dejstvo, da tožbe v danem roku ni popravil. Takšna ugotovitev pritožbenega sodišča o procesnem dejstvu nalaga razveljavitev sklepa o zavrženju tožbe.
Ker je bil med strankama spor le o načinu delitve, je o tem odločilo sodišče (v nepravdnem postopku).Pri delitvi je pravilno upoštevalo višino deležev vsakega od solastnikov, kar je najpomembnejši kriterij.
neposlovna odškodninska odgovornost - poseg v osebnostne pravice - protipravnost ravnanja – možnost izjave zavarovanca
Tožnica v pritožbi ponovno navaja, da je tožena stranka ravnala protipravno, ker tožnici ni dala možnosti, da se pred izplačilom odškodnine T. Z. izjasni glede okoliščin prometne nesreče med njima. Takšno ravnanje ni protipravno, tožbeni zahtevek tožnice zato ni utemeljen.
ZFPPIPP člen 261, 261/1, 261/4. ZPP člen 343, 343/4.
prenehanje terjatve – neprijava terjatve v stečaju - pravni interes za pritožbo
Terjatev tožeče stranke do stečajnega dolžnika, ki izhaja iz izpodbijane sodbe, je prenehala, ker je upnik ni uveljavljal v stečajnem postopku. Tako v primeru, če bi sodišče ugotovilo obstoj v pobot ugovarjane terjatve tožene stranke do tožeče stranke, kot tudi v primeru, če bi pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo, bi sledila enaka pravna posledica, kot v primeru, če upnik v zakonskem roku ne prijavi terjatve v stečajnem postopku, to pa je izguba pravice upnika do sorazmernega plačila njegove terjatve iz stečajne mase.