nepremoženjska škoda – odmera odškodnine –duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – intenzivnost in trajanje pravno priznane nepremoženjske škode – načelo objektivizacije odškodnine – stroški postopka – odmera stroškov – nesporen temelj zahtevka – načelo uspeha v postopku – uspeh po temelju in višini
Zgolj dejstvo zmanjšanja življenjskih aktivnosti ne predstavlja pravno priznane nepremoženjske škode. Za utemeljenost prisoje denarne odškodnine iz tega naslova mora obstajati in biti zatrjevana tudi ustrezna intenzivnost oziroma trajanje duševnih bolečin. Izvedenec je pojasnil, da so takšne posledice, kakor jih je zaradi poškodbe utrpela tožeča stranka, tako malenkostne, da jih večina ljudi sploh ne opazi.
vročanje – vročanje sodnih pisanj pooblaščencu – več pooblaščencev
Rok za vložitev pravnega sredstva teče od dneva, ko je bila odločba vročena prvemu pooblaščencu. Zakon pri tem ne dela razlike med pooblaščencem, ki ni odvetnik, in pooblaščencem, ki to je.
ZFPPIPP člen 261, 261/1, 261/4. ZPP člen 343, 343/4.
prenehanje terjatve – neprijava terjatve v stečaju - pravni interes za pritožbo
Terjatev tožeče stranke do stečajnega dolžnika, ki izhaja iz izpodbijane sodbe, je prenehala, ker je upnik ni uveljavljal v stečajnem postopku. Tako v primeru, če bi sodišče ugotovilo obstoj v pobot ugovarjane terjatve tožene stranke do tožeče stranke, kot tudi v primeru, če bi pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo, bi sledila enaka pravna posledica, kot v primeru, če upnik v zakonskem roku ne prijavi terjatve v stečajnem postopku, to pa je izguba pravice upnika do sorazmernega plačila njegove terjatve iz stečajne mase.
Ker do 20.2.2010 o tožbi v obravnavani zadevi še ni bilo pravnomočno odločeno, določilo zakona, na katerem temelji izpodbijana sodba, pa je razveljavljeno (in ga zato ni mogoče upoštevati v pritožbenem postopku), se je izkazala odločba sodišča prve stopnje kot nezakonita.
Skladno s sodno prakso so veljavni naknadni ustni dogovori o posameznih sestavinah pogodbe o zaposlitvi, med katere sodi plača. Ker je tožena stranka v konkretnem sporu dokazala obstoj takšnega ustnega dogovora s tožnikom, njegov tožbeni zahtevek do višje plače, kot je bila prvotno dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi, ni utemeljen.
vrnitev v prejšnje stanje – nepravilna vročitev – zamudna sodba – pritožbeni razlog
Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je le opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki, zato je logično, da napak, za katere stranka trdi, da jih je zagrešilo prvostopno sodišče, ne more uveljavljati kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Ta ugotovitev velja tudi za nepravilne vročitve.
Namen začasne odredbe je zavarovanje s tožbenim zahtevkom uveljavljane terjatve. Predlagana začasna odredba, s katero toženki prepoveduje bodoča motilna dejanja, ne omogoča zavarovanja tožbenega zahtevka, s katerim uveljavlja takojšen priklop elektrike.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0062019
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 65, 65/2, 190.
pristojnost rednih sodišč – stvarno nepristojno sodišče - gospodarsko sodišče – specializirano sodišče – ara ob sklenitvi predpogodbe – predpogodba – pismo o nameri – utrditev obveznosti iz predpogodbe - neupravičena obogatitev
Dejstvo, da je v obravnavanem sporu odločilo „sodišče, specializirano za gospodarske spore“, ne pomeni absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 4. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Slednja je namreč podana le, če je sodišče odločilo o tožbenem zahtevku, za katerega je stvarno pristojno višje sodišče iste vrste ali sodišče druge vrste.
Tudi predpogodba, kakor je sodišče kvalificiralo dogovor z dne 22. 11. 2006, ki sta ga stranki sicer poimenovali »Pismo o nameri«, pomeni pogodbo in je torej tudi za utrditev obveznosti iz predpogodbe mogoče dogovoriti in izročiti aro.
Stranka mora oprostitev plačila sodnih taks določno predlagati in ne zadošča, da pritožbi predloži zgolj obrazec o premoženjskem stanju. Brez strankinega predloga za oprostitev plačila sodnih taks sodišče o oprostitvi ne more odločiti.
Tožnica ni v zadostni meri navedla dejstev o vseh elementih odškodninske odgovornosti toženih strank, ki bi utemeljevali nastanek zahtevane pravne posledice, to je plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo. V dejanski podlagi tožbe namreč ni ustreznih trditev o protipravnosti ravnanja, o naklepu kot obliki krivde, ki mora biti podana, da oškodovanec lahko uveljavlja povrnitev škode neposredno od delavca, o vzročni zvezi med zatrjevanim protipravnim ravnanjem in škodo, ki naj bi tožnici nastala zaradi poslabšanja zdravja.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – utemeljen razlog
Tožena stranka je dokazala obstoj utemeljenega razloga za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi. Zaradi drugačnega obsega opravljanja nalog in naziva delovnega mesta, ki sta posledica spremembe dela v centralnem uredništvu in pri pripravi nalog, je prenehala potreba po opravljanju dela, kot je bilo opredeljeno v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi. Zaradi omenjene spremenjene organizacije dela in naziva delovnega mesta je lahko prišlo tudi do spremembe plače, nižja plača tožnika po novi pogodbi o zaposlitvi je posledica dejstva, da ne opravlja več zadolžitev, vezanih na delovno mesto urednika.
ZDR člen 130, 130/1, 147, 147/7. ZPIZ-1 člen 101, 101/3. Kolektivna pogodba med delavci in družbami drobnega gospodarstva člen 147, 147/5.
povračilo stroškov za prehrano – delo s krajšim delovnim časom
Upoštevaje, da je imela tožnica s pravnomočno odločbo ZPIZ priznano pravico do dela s polovico delovnega časa, je upravičena do toplega obroka med delom oziroma do povračila stroškov za prehrano med delom ne glede na to, da ji je tožena stranka v določenem obdobju odredila opravljanje dela manj kot štiri ure na dan.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0061353
SZ-1 člen 30 .
upravnik – obratovalni stroški – stroški upravljanja – verzija – pogodba o medsebojnih razmerjih – ključ delitve stroškov
Ker ni bila sklenjena pogodba o medsebojnih razmerjih, ki bi določala drugačen ključ delitve stroškov, bi morala tožeča stranka skladno s tedaj veljavnim 30. členom SZ-1 toženi stranki obračunavati porabljeno vodo v skladu z njenim solastniškim deležem.
oprostitev plačila sodnih taks – zavrženje predloga za oprostitev plačila sodnih taks – dolžnost plačila sodne takse – vrnitev takse v primeru umika vloge
Dolžnost plačila sodne takse nastopi takrat, ko nastane taksna obveznost. Ta je nastopila ob vložitvi tožbe. Vrnitev takse pa je možna šele, ko stranka vlogo, za katero je plačala takso, umakne, preden je sodišče razpisalo narok za obravnavo.
sprememba tožbe – sklep o dovolitvi spremembe tožbe – nasprotovanje tožene stranke spremembi tožbe – pošten postopek – izvajanje dokazov
Če sodišče o večkratni spremembi tožbe ter ob nasprotovanju tožene stranke sami spremembi ne odloči s sklepom, marveč stranke šele v sodbi ugotovijo, o kateri tožbeni različici je sodišče sodilo, niso izpolnjeni standardi poštenega postopka.
Če skuša stranka s substanciranim dokaznim predlogom dokazovati pravno relevantna dejstva, mora sodišče dokaz izvesti, razen če bi ugotovilo, da je dokaz že a priori neprimeren za dokazovanje določenega dejstva ali pa če so ta dejstva že dokazana z drugimi dokazi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0062357
ZPP člen 311, 311/2. OZ člen 104, 525, 526, 599, 599/2.
prekoračitev tožbenega zahtevka – objektivne meje pravnomočnosti - leasing pogodba – elementi zakupne pogodbe – elementi prodaje na obroke – neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti – upravičenja strank – razveza pogodbe – ničnost pogodbenih določil
Kljub nekaterim določbam pogodbe, v katerih je najti elemente zakupne pogodbe, dogovor pravdnih strank, da riziko pravnih napak na stvari nosi leasingojemalec, izhajajoč iz tega, da leasingodajalec ni sodeloval ne pri izbiri predmeta, ne njegovega dobavitelja, bistvo njegove zaveze pa je v zagotovitvi finančnih sredstev in ne uporabe stvari, ni mogoče šteti kot ničen.
Predpostavka veljavnosti sklenjene leasing pogodbe pogodbenima strankama nalaga izpolnjevanje v njej dogovorjenih obveznosti, konkretno toženi stranki plačilo do konca glavne obravnave že zapadlih obrokov. Te mora skladno z določbo 2. odstavka 313. člena ZPP in tožbenim zahtevkom tožeče stranke poravnati v 15-ih dneh, plačilo preostalih obrokov pa bo tožena stranka zavezana poravnati ob njihovi dospelosti, ob odsotnosti prostovoljne izpolnitve tudi ob ustreznem tožbenem zahtevku, saj ti niso zajeti z objektivnimi mejami pravnomočnosti te sodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0062021
OZ člen 240, 243, 243/1, 633, 633/3. ZPP člen 214, 214/2.
trditveno in dokazno breme - podjemna pogodba - skrite napake - procesno pobotanje - priznana dejstva - špedicijska pogodba - sodba presenečenja - ugovor pobotanja v pravdi
Zanikanje dogovora, iz katerega bi izhajala dolžnost tožene stranke, da plača stroške špedicije in uvoza, zadošča standardu obrazloženosti ugovora, ki terja prevalitev trditvenega bremena o tem, na kakšni pravni podlagi izvira terjatev tožeče stranke do tožene stranke, na tožečo stranko.
Ob odsotnosti trditev tožeče stranke v smeri nepredvidljivosti možnega nastanka škode, ki pa je bila odločilna za sodišče prve stopnje, saj je zavrnilo pobotni ugovor iz razloga, ker je ocenilo, da naj v konkretnem življenjskem primeru tožeča stranka ne bi mogla pričakovati nastanka kakršnihkoli škodljivih posledic, ki bi lahko nastale toženi stranki zaradi dobav izdelkov z zamudo, pritožbeno sodišče pritrjuje toženi stranki, da je takšna sodba zanjo sodba presenečenja.
Ker je bil med strankama spor le o načinu delitve, je o tem odločilo sodišče (v nepravdnem postopku).Pri delitvi je pravilno upoštevalo višino deležev vsakega od solastnikov, kar je najpomembnejši kriterij.
ZDR člen 82, 83, 83/2,110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 177.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – zagovor – pisna obdolžitev
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki niso zajete v vabilu na zagovor in glede katerih se delavec ne more zagovarjati, ni zakonita.