Stranka mora oprostitev plačila sodnih taks določno predlagati in ne zadošča, da pritožbi predloži zgolj obrazec o premoženjskem stanju. Brez strankinega predloga za oprostitev plačila sodnih taks sodišče o oprostitvi ne more odločiti.
Skladno s sodno prakso so veljavni naknadni ustni dogovori o posameznih sestavinah pogodbe o zaposlitvi, med katere sodi plača. Ker je tožena stranka v konkretnem sporu dokazala obstoj takšnega ustnega dogovora s tožnikom, njegov tožbeni zahtevek do višje plače, kot je bila prvotno dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi, ni utemeljen.
vročanje – vročanje sodnih pisanj pooblaščencu – več pooblaščencev
Rok za vložitev pravnega sredstva teče od dneva, ko je bila odločba vročena prvemu pooblaščencu. Zakon pri tem ne dela razlike med pooblaščencem, ki ni odvetnik, in pooblaščencem, ki to je.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0062021
OZ člen 240, 243, 243/1, 633, 633/3. ZPP člen 214, 214/2.
trditveno in dokazno breme - podjemna pogodba - skrite napake - procesno pobotanje - priznana dejstva - špedicijska pogodba - sodba presenečenja - ugovor pobotanja v pravdi
Zanikanje dogovora, iz katerega bi izhajala dolžnost tožene stranke, da plača stroške špedicije in uvoza, zadošča standardu obrazloženosti ugovora, ki terja prevalitev trditvenega bremena o tem, na kakšni pravni podlagi izvira terjatev tožeče stranke do tožene stranke, na tožečo stranko.
Ob odsotnosti trditev tožeče stranke v smeri nepredvidljivosti možnega nastanka škode, ki pa je bila odločilna za sodišče prve stopnje, saj je zavrnilo pobotni ugovor iz razloga, ker je ocenilo, da naj v konkretnem življenjskem primeru tožeča stranka ne bi mogla pričakovati nastanka kakršnihkoli škodljivih posledic, ki bi lahko nastale toženi stranki zaradi dobav izdelkov z zamudo, pritožbeno sodišče pritrjuje toženi stranki, da je takšna sodba zanjo sodba presenečenja.
pritožbeni razlogi – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pomanjkljivosti, zaradi katerih se sodba ne more preizkusiti – razlogi o odločilnih dejstvih – razumljivost in razumnost razlogov o odločilnih dejstvih – podanost kršitve postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP
Če je obrazložitev neprepričljiva, nelogična ali izrazito (očitno) napačna, gre bodisi za zmotno ugotovitev dejanskega stanja bodisi za zmotno uporabo materialnega prava, ne pa za kršitev postopka iz 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP. Razumljivost razlogov namreč ne vključuje tudi njihove razumnosti.
nepremoženjska škoda – odmera odškodnine –duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – intenzivnost in trajanje pravno priznane nepremoženjske škode – načelo objektivizacije odškodnine – stroški postopka – odmera stroškov – nesporen temelj zahtevka – načelo uspeha v postopku – uspeh po temelju in višini
Zgolj dejstvo zmanjšanja življenjskih aktivnosti ne predstavlja pravno priznane nepremoženjske škode. Za utemeljenost prisoje denarne odškodnine iz tega naslova mora obstajati in biti zatrjevana tudi ustrezna intenzivnost oziroma trajanje duševnih bolečin. Izvedenec je pojasnil, da so takšne posledice, kakor jih je zaradi poškodbe utrpela tožeča stranka, tako malenkostne, da jih večina ljudi sploh ne opazi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0062357
ZPP člen 311, 311/2. OZ člen 104, 525, 526, 599, 599/2.
prekoračitev tožbenega zahtevka – objektivne meje pravnomočnosti - leasing pogodba – elementi zakupne pogodbe – elementi prodaje na obroke – neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti – upravičenja strank – razveza pogodbe – ničnost pogodbenih določil
Kljub nekaterim določbam pogodbe, v katerih je najti elemente zakupne pogodbe, dogovor pravdnih strank, da riziko pravnih napak na stvari nosi leasingojemalec, izhajajoč iz tega, da leasingodajalec ni sodeloval ne pri izbiri predmeta, ne njegovega dobavitelja, bistvo njegove zaveze pa je v zagotovitvi finančnih sredstev in ne uporabe stvari, ni mogoče šteti kot ničen.
Predpostavka veljavnosti sklenjene leasing pogodbe pogodbenima strankama nalaga izpolnjevanje v njej dogovorjenih obveznosti, konkretno toženi stranki plačilo do konca glavne obravnave že zapadlih obrokov. Te mora skladno z določbo 2. odstavka 313. člena ZPP in tožbenim zahtevkom tožeče stranke poravnati v 15-ih dneh, plačilo preostalih obrokov pa bo tožena stranka zavezana poravnati ob njihovi dospelosti, ob odsotnosti prostovoljne izpolnitve tudi ob ustreznem tožbenem zahtevku, saj ti niso zajeti z objektivnimi mejami pravnomočnosti te sodbe.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – utemeljen razlog
Tožena stranka je dokazala obstoj utemeljenega razloga za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi. Zaradi drugačnega obsega opravljanja nalog in naziva delovnega mesta, ki sta posledica spremembe dela v centralnem uredništvu in pri pripravi nalog, je prenehala potreba po opravljanju dela, kot je bilo opredeljeno v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi. Zaradi omenjene spremenjene organizacije dela in naziva delovnega mesta je lahko prišlo tudi do spremembe plače, nižja plača tožnika po novi pogodbi o zaposlitvi je posledica dejstva, da ne opravlja več zadolžitev, vezanih na delovno mesto urednika.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – FINANČNO POSLOVANJE
VSL0053447
ZIZ člen 15, 53, 53/2, 61, 61/2. ZFPPIPP člen 14, 16, 34.
izvršba na podlagi verodostojne listine – obrazloženost ugovora – insolventnost dolžnika
Ugotovitev upravnega odbora, da je v družbi nastopilo stanje insolventnosti, nima še nikakršnih posledic na upnike, saj ni mogoče z internim aktom družbe poseči oziroma vplivati na pravice tretjih, torej na terjatve, ki jih imajo upniki do te družbe. Poleg tega pa je po določbi 16. člena ZFPPIPP insolventni dolžnik tista pravna ali fizična oseba, nad katero se v skladu s tem zakonom začne postopek zaradi insolventnosti.
vrnitev v prejšnje stanje – nepravilna vročitev – zamudna sodba – pritožbeni razlog
Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je le opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki, zato je logično, da napak, za katere stranka trdi, da jih je zagrešilo prvostopno sodišče, ne more uveljavljati kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Ta ugotovitev velja tudi za nepravilne vročitve.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – poskusno delo
Kasnejša sprememba določbe o plači v pogodbi o zaposlitvi ne vpliva na veljavnost določbe, s katero je bilo dogovorjeno šestmesečno poskusno delo. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožena stranka tožniku podala v času tako dogovorjenega poskusnega dela, ni zakonita.
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitve, da so bili medsebojni odnosi med strankama porušeni oziroma da tožena stranka nima več zaupanja v tožnika, utemeljeno sodno razvezalo pogodbo o zaposlitvi. Delovno razmerje tožnika bi lahko trajalo najdlje do odločitve sodišča prve stopnje, vendar je – ker se je tožnik naslednjega dne po prenehanju delovnega razmerja zaposlil pri drugem delodajalcu – pravilna odločitev, da mu je delovno razmerje prenehalo na zadnji dan dela pri toženi stranki, saj nadalje ni mogel biti hkrati v delovnem razmerju za polni delovni čas pri dveh delodajalcih.
Zaradi ugotovljene nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je tožnik za čas do odločitve sodišča prve stopnje upravičen do reparacije, to je do razlike v plači med plačo, ki bi jo prejemal pri toženi stranki, in plače, ki jo je prejemal pri drugem delodajalcu. Takšna odločitev ima naravo vmesne sodbe, kar pomeni, da bo tožnik, v kolikor tožena stranka svoje obveznosti ne bo prostovoljno izvršila, moral vložiti novo tožbo, s katero bo postavil po višini opredeljen tožbeni zahtevek za plačilo reparacije oziroma prikrajšanja pri plači.
motenje posesti – sklepčnost tožbe – vložitev odgovora na tožbo – obrazloženost odgovora na tožbo - rok za posestno varstvo
Rok za uveljavljanje posestnega varstva je materialni rok, na katerega sodišče pazi po uradni dolžnosti. Ob dejstvu, da toženec pravočasnosti zahteve za sodno varstvo ni ugovarjal, se je sodišče o pravočasnosti ustrezno izreklo na ta način, da je opredelilo obe časovni komponenti, ki sta pogoj za preizkus tega roka (čas vložitve tožbe in čas motenja) in posestno varstvo nudilo.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 435, 435/2, 435/2-2.
neznani poslovni naslov – izbris družbe po uradni dolžnosti – sprememba poslovnega naslova – dolžnost vpisa subjekta
Dejstvo neposlovanja na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, družba v pritožbi priznava s trditvami, da je bila prisiljena odpovedati skladiščne in pisarniške prostore na naslovu A. 10 ter da je zato našla novo lokacijo poslovanja. Ob tako podanih trditvah pa bi lahko dosegla ustavitev postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije le tako, da bi pravočasno predlagala tudi vpis spremembe poslovnega naslova v sodni register, česar pa ni storila.
ugovor zoper sklep o izvršbi – užitek - izbris iz zemljiške knjige
Dolžnik ne zanika, da sodba, s katero je bilo odločeno o vzpostavitvi zemljiškoknjižnega stanja na nepremičninah vpisanih v vl. št. 1 k.o. Vogrsko, ponovno na njegovo ime, še ni izvedena v zemljiški knjigi. Vendar pa je celo v takem primeru za potrebe izbrisa užitka iz zemljiške knjige potrebna izjava lastnika, t.i. enostransko zemljiškoknjižno dovolilo.
obrazloženost ugovora – ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – pomanjkljive trditve – negativno dejstvo
Zatrjevana dejstva ne predstavljajo konkretnih pravno pomembnih dejstev, na podlagi katerih bi dolžnik v kasnejši pravdi lahko uspel. Dolžnik namreč ni zatrjeval, da je po sklenjeni pogodbi njegova obveznost plačila pogojena z upnikovo izstavitvijo bančne garancije.
Tisti, ki zatrjuje negativno dejstvo, nosi dokazno breme le izjemoma, na primer takrat, kadar je neobstoj dejstva odvisen od obstoja nekega drugega dejstva, ki izključuje možnost istočasnega obstoja prerekanega dejstva (npr. dokazovanje tako imenovanega alibija), sicer pa je dokazno breme dokazovanja obstoja zanikanega dejstva na tistem, ki njegov obstoj zatrjuje
sprememba tožbe – sklep o dovolitvi spremembe tožbe – nasprotovanje tožene stranke spremembi tožbe – pošten postopek – izvajanje dokazov
Če sodišče o večkratni spremembi tožbe ter ob nasprotovanju tožene stranke sami spremembi ne odloči s sklepom, marveč stranke šele v sodbi ugotovijo, o kateri tožbeni različici je sodišče sodilo, niso izpolnjeni standardi poštenega postopka.
Če skuša stranka s substanciranim dokaznim predlogom dokazovati pravno relevantna dejstva, mora sodišče dokaz izvesti, razen če bi ugotovilo, da je dokaz že a priori neprimeren za dokazovanje določenega dejstva ali pa če so ta dejstva že dokazana z drugimi dokazi.
nova dejstva in dokazi – bistvena kršitev določb postopka – splošna pravila za odmero sankcij – obrazložitev
Ker je bil obdolženec v zahtevi skladno z določbo 4. odstavka 114. člena ZP-1 opozorjen, da mora do odločitve o prekršku navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, ker jih kasneje ne bo več mogel uveljavljati, višje sodišče, glede na določbo 3. odstavka 157. člena ZP-1, ni moglo upoštevati pritožbenih navedb, ki se nanašajo na okoliščine, ki vplivajo na odmero globe, saj bi ta dejstva moral uveljavljati že v postopku pred sodiščem prve stopnje in iz pritožbenih navedb tudi niso razvidni razlogi, na podlagi katerih bi višje sodišče lahko zaključilo, da jih obdolženec brez svoje krivde ni mogel uveljaviti že v postopku na prvi stopnji.
Sodišče prve stopnje pa v obrazložitvi sodbe okoliščin, ki vplivajo na odmero globe, ni konkretno navedlo in ocenilo, temveč je pri obrazložitvi odmere globe, ki jo je izreklo precej nad predpisanim specialnim minimumom, naštelo le okoliščine iz 2. odstavka 26. člena ZP-1, ki so bile upoštevane pri odmeri globe (teža prekrška, stopnja obdolženčeve odgovornosti, nastale posledice). Sodišče bi moralo v obrazložitvi sodbe obrazložiti, kateri razlogi so bili zanj odločilni, ko je odmerilo višjo globo od najnižje predpisane, in obrazložiti vse okoliščine konkretnega primera in navesti kakšna je bila po oceni sodišča konkretna teža storjenega prekrška in kateri so bili tisti konkretni razlogi, ki so narekovali odmero globe.
Haška konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok z dne 25.10.1980 člen 3, 12, 12/1, 12/2, 13, 13/1, 13/1-b, 13/2, 20, 30.
Uredba (ES) št. 2201/2003 člen 10, 11, 15, 28, 28/1, 31, 31/3, 31/3-47.
URS člen 14, 54, 56. ZZZDR člen 6.
pravočasna vložitev izvršilnega predloga - nezakonito odpeljan otrok - zahteva za vrnitev otroka - nasprotovanje otroka - vrnitev v nasprotju s koristjo otroka
V tem postopku je bilo potrebno uporabiti določbe Uredbe, ki v 11. členu izrecno napotuje na direktno uporabo Haaške konvencije z dne 25.10.1980, to je Konvencijo o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok z dne 6.10.1980 - Konvencija (3., 12., 13. in 20. člen).
Ugotovljeno je, da je do začetka postopka za vrnitev otroka preteklo več kot eno leto, da se je otrok prilagodil novemu okolju (12. člen Konvencije), in da obstaja resna nevarnost, da bi bil otrok zaradi vrnitve izpostavljen duševni travmi oziroma pripeljan v neugoden položaj (točka b) 13. člena Konvencije), ter da bi vrnitev otroka pomenila kršitev temeljnih načel varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin države, ki ji je bila poslana zahteva (20. člen Konvencije)