trditveno in dokazno breme – zakonske zamudne obresti – obračun zakonskih zamudnih obresti – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – gradbena pogodba - klavzula ključ v roke – dodatna dela
Tožeča stranka je predlogu za izvršbo priložila obračun zakonskih zamudnih obresti, iz katerega izhajajo podatki o zapadlosti vsakega posameznega zneska in datumi delnih plačil in dokončnega plačila. S tem je izpolnila svoje trditveno in dokazno breme.
vrnitev v prejšnje stanje – nepravilna vročitev – zamudna sodba – pritožbeni razlog
Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je le opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki, zato je logično, da napak, za katere stranka trdi, da jih je zagrešilo prvostopno sodišče, ne more uveljavljati kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Ta ugotovitev velja tudi za nepravilne vročitve.
ZDR člen 130, 130/1, 147, 147/7. ZPIZ-1 člen 101, 101/3. Kolektivna pogodba med delavci in družbami drobnega gospodarstva člen 147, 147/5.
povračilo stroškov za prehrano – delo s krajšim delovnim časom
Upoštevaje, da je imela tožnica s pravnomočno odločbo ZPIZ priznano pravico do dela s polovico delovnega časa, je upravičena do toplega obroka med delom oziroma do povračila stroškov za prehrano med delom ne glede na to, da ji je tožena stranka v določenem obdobju odredila opravljanje dela manj kot štiri ure na dan.
vročanje – vročanje sodnih pisanj pooblaščencu – več pooblaščencev
Rok za vložitev pravnega sredstva teče od dneva, ko je bila odločba vročena prvemu pooblaščencu. Zakon pri tem ne dela razlike med pooblaščencem, ki ni odvetnik, in pooblaščencem, ki to je.
ugovor zoper sklep o izvršbi – užitek - izbris iz zemljiške knjige
Dolžnik ne zanika, da sodba, s katero je bilo odločeno o vzpostavitvi zemljiškoknjižnega stanja na nepremičninah vpisanih v vl. št. 1 k.o. Vogrsko, ponovno na njegovo ime, še ni izvedena v zemljiški knjigi. Vendar pa je celo v takem primeru za potrebe izbrisa užitka iz zemljiške knjige potrebna izjava lastnika, t.i. enostransko zemljiškoknjižno dovolilo.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 435, 435/2, 435/2-2.
neznani poslovni naslov – izbris družbe po uradni dolžnosti – sprememba poslovnega naslova – dolžnost vpisa subjekta
Dejstvo neposlovanja na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, družba v pritožbi priznava s trditvami, da je bila prisiljena odpovedati skladiščne in pisarniške prostore na naslovu A. 10 ter da je zato našla novo lokacijo poslovanja. Ob tako podanih trditvah pa bi lahko dosegla ustavitev postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije le tako, da bi pravočasno predlagala tudi vpis spremembe poslovnega naslova v sodni register, česar pa ni storila.
ZDR člen 82, 82/1, 83, 83/1, 83/2, 88, 88/1, 88/1-3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – opozorilo pred odpovedjo
Pisno opozorilo pred odpovedjo je pogoj za zakonitost kasnejše redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Glede dokaznega bremena je dolžnost delodajalca le, da dokaže obstoj opozorila pred odpovedjo, vsebinsko neutemeljenost pa mora zatrjevati in dokazovati delavec. Ker v konkretnem primeru neutemeljenosti opozorila pred odpovedjo tožnik ni dokazal, je ta pogoj za zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga izpolnjen.
motenje posesti – sklepčnost tožbe – vložitev odgovora na tožbo – obrazloženost odgovora na tožbo - rok za posestno varstvo
Rok za uveljavljanje posestnega varstva je materialni rok, na katerega sodišče pazi po uradni dolžnosti. Ob dejstvu, da toženec pravočasnosti zahteve za sodno varstvo ni ugovarjal, se je sodišče o pravočasnosti ustrezno izreklo na ta način, da je opredelilo obe časovni komponenti, ki sta pogoj za preizkus tega roka (čas vložitve tožbe in čas motenja) in posestno varstvo nudilo.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – FINANČNO POSLOVANJE
VSL0053447
ZIZ člen 15, 53, 53/2, 61, 61/2. ZFPPIPP člen 14, 16, 34.
izvršba na podlagi verodostojne listine – obrazloženost ugovora – insolventnost dolžnika
Ugotovitev upravnega odbora, da je v družbi nastopilo stanje insolventnosti, nima še nikakršnih posledic na upnike, saj ni mogoče z internim aktom družbe poseči oziroma vplivati na pravice tretjih, torej na terjatve, ki jih imajo upniki do te družbe. Poleg tega pa je po določbi 16. člena ZFPPIPP insolventni dolžnik tista pravna ali fizična oseba, nad katero se v skladu s tem zakonom začne postopek zaradi insolventnosti.
Iz tožbenega zahtevka in iz izreka izpodbijane sodbe sicer ne izhaja, da gre za solidarno obveznost (kar je pravilno, glede na to, da glavni dolžnik in porok nista tožena z isto tožbo), vendar to ne pomeni, da bo lahko tožeča stranka v primeru, da bo uspela z izvršbo zoper glavnega dolžnika, uspešno uveljavljala (isto) terjatev v izvršbi tudi zoper toženca kot poroka. Slednji bo namreč lahko v morebitnem izvršilnem postopku ugovarjal, da je izvršba zoper njega neutemeljena, ker je obveznost zaradi plačila s strani glavnega dolžnika prenehala.
Dokazovanje je namenjeno ugotavljanju resničnosti (že) zatrjevanih dejstev in ne zapolnjevanju pomanjkljive trditvene podlage.
Zdravniško potrdilo je sicer javna listina, vendar to še ne pomeni, da je vsako zdravniško potrdilo tudi zdravniško opravičilo v smislu sedaj veljavne določbe 115. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0062019
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 65, 65/2, 190.
pristojnost rednih sodišč – stvarno nepristojno sodišče - gospodarsko sodišče – specializirano sodišče – ara ob sklenitvi predpogodbe – predpogodba – pismo o nameri – utrditev obveznosti iz predpogodbe - neupravičena obogatitev
Dejstvo, da je v obravnavanem sporu odločilo „sodišče, specializirano za gospodarske spore“, ne pomeni absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 4. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Slednja je namreč podana le, če je sodišče odločilo o tožbenem zahtevku, za katerega je stvarno pristojno višje sodišče iste vrste ali sodišče druge vrste.
Tudi predpogodba, kakor je sodišče kvalificiralo dogovor z dne 22. 11. 2006, ki sta ga stranki sicer poimenovali »Pismo o nameri«, pomeni pogodbo in je torej tudi za utrditev obveznosti iz predpogodbe mogoče dogovoriti in izročiti aro.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – vabilo na zagovor
Tožena stranka se pred sodiščem prve stopnje ni sklicevala na obstoj okoliščin, zaradi katerih bi bilo neupravičeno pričakovati, da tožniku pred odpovedjo omogoči zagovor. Dejstvo, da ga je na zagovor dvakrat vabila, dokazuje, da mu je zagovor nameravala omogočiti. Vendar je tožnik obe vabili prejel šele po dnevu predvidenega zagovora, tako da je treba šteti, da mu zagovor ni bil omogočen in da izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – utemeljen razlog
Tožena stranka je dokazala obstoj utemeljenega razloga za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi. Zaradi drugačnega obsega opravljanja nalog in naziva delovnega mesta, ki sta posledica spremembe dela v centralnem uredništvu in pri pripravi nalog, je prenehala potreba po opravljanju dela, kot je bilo opredeljeno v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi. Zaradi omenjene spremenjene organizacije dela in naziva delovnega mesta je lahko prišlo tudi do spremembe plače, nižja plača tožnika po novi pogodbi o zaposlitvi je posledica dejstva, da ne opravlja več zadolžitev, vezanih na delovno mesto urednika.
Tožnik ni pravočasno uveljavljal sodnega varstva v zvezi z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, tako da je odpoved treba šteti za zakonito. Iz tega razloga za tožbo s tožbenim zahtevkom, da se ugotovi kršitev pravic v zvezi z izdajo obvestila, s katerim je tožena stranka ugotovila datum prenehanja delovnega razmerja po izteku odpovednega roka, tožnik ne izkazuje pravnega interesa, in se tožbo v tem delu zavrže.
odškodnina za odvzeto nepremičnino – vrednost nepremičnine – razlastitveni stroški
Stroški za postavitev ograje, ki bo potrebna po izgradnji cestnega omrežja in bo po načinu izvedbe skladna z zazidalnim načrtom, so stroški povezani z razlastitvijo.
Ker je bil med strankama spor le o načinu delitve, je o tem odločilo sodišče (v nepravdnem postopku).Pri delitvi je pravilno upoštevalo višino deležev vsakega od solastnikov, kar je najpomembnejši kriterij.
Tožnica ni v zadostni meri navedla dejstev o vseh elementih odškodninske odgovornosti toženih strank, ki bi utemeljevali nastanek zahtevane pravne posledice, to je plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo. V dejanski podlagi tožbe namreč ni ustreznih trditev o protipravnosti ravnanja, o naklepu kot obliki krivde, ki mora biti podana, da oškodovanec lahko uveljavlja povrnitev škode neposredno od delavca, o vzročni zvezi med zatrjevanim protipravnim ravnanjem in škodo, ki naj bi tožnici nastala zaradi poslabšanja zdravja.
Ker do 20.2.2010 o tožbi v obravnavani zadevi še ni bilo pravnomočno odločeno, določilo zakona, na katerem temelji izpodbijana sodba, pa je razveljavljeno (in ga zato ni mogoče upoštevati v pritožbenem postopku), se je izkazala odločba sodišča prve stopnje kot nezakonita.
Haška konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok z dne 25.10.1980 člen 3, 12, 12/1, 12/2, 13, 13/1, 13/1-b, 13/2, 20, 30.
Uredba (ES) št. 2201/2003 člen 10, 11, 15, 28, 28/1, 31, 31/3, 31/3-47.
URS člen 14, 54, 56. ZZZDR člen 6.
pravočasna vložitev izvršilnega predloga - nezakonito odpeljan otrok - zahteva za vrnitev otroka - nasprotovanje otroka - vrnitev v nasprotju s koristjo otroka
V tem postopku je bilo potrebno uporabiti določbe Uredbe, ki v 11. členu izrecno napotuje na direktno uporabo Haaške konvencije z dne 25.10.1980, to je Konvencijo o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok z dne 6.10.1980 - Konvencija (3., 12., 13. in 20. člen).
Ugotovljeno je, da je do začetka postopka za vrnitev otroka preteklo več kot eno leto, da se je otrok prilagodil novemu okolju (12. člen Konvencije), in da obstaja resna nevarnost, da bi bil otrok zaradi vrnitve izpostavljen duševni travmi oziroma pripeljan v neugoden položaj (točka b) 13. člena Konvencije), ter da bi vrnitev otroka pomenila kršitev temeljnih načel varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin države, ki ji je bila poslana zahteva (20. člen Konvencije)
KZ-1 člen 205, 205/1, 205/1-1, 205/3, 220, 220/1. ZKP člen 358.
velika tatvina – poškodovanje tuje stvari - navidezni realni stek – zavestna sestavina direktnega naklepa glede kvalifikatornih okoliščin pri veliki tatvini – zavest o veliki vrednosti stvari
V kolikor storilec kaznivega dejanja tatvine stvar iz tega kaznivega dejanja uniči, ni realnega steka med kaznivima dejanjema tatvine in poškodovanja tuje stvari.