CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0062357
ZPP člen 311, 311/2. OZ člen 104, 525, 526, 599, 599/2.
prekoračitev tožbenega zahtevka – objektivne meje pravnomočnosti - leasing pogodba – elementi zakupne pogodbe – elementi prodaje na obroke – neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti – upravičenja strank – razveza pogodbe – ničnost pogodbenih določil
Kljub nekaterim določbam pogodbe, v katerih je najti elemente zakupne pogodbe, dogovor pravdnih strank, da riziko pravnih napak na stvari nosi leasingojemalec, izhajajoč iz tega, da leasingodajalec ni sodeloval ne pri izbiri predmeta, ne njegovega dobavitelja, bistvo njegove zaveze pa je v zagotovitvi finančnih sredstev in ne uporabe stvari, ni mogoče šteti kot ničen.
Predpostavka veljavnosti sklenjene leasing pogodbe pogodbenima strankama nalaga izpolnjevanje v njej dogovorjenih obveznosti, konkretno toženi stranki plačilo do konca glavne obravnave že zapadlih obrokov. Te mora skladno z določbo 2. odstavka 313. člena ZPP in tožbenim zahtevkom tožeče stranke poravnati v 15-ih dneh, plačilo preostalih obrokov pa bo tožena stranka zavezana poravnati ob njihovi dospelosti, ob odsotnosti prostovoljne izpolnitve tudi ob ustreznem tožbenem zahtevku, saj ti niso zajeti z objektivnimi mejami pravnomočnosti te sodbe.
Iz tožbenega zahtevka in iz izreka izpodbijane sodbe sicer ne izhaja, da gre za solidarno obveznost (kar je pravilno, glede na to, da glavni dolžnik in porok nista tožena z isto tožbo), vendar to ne pomeni, da bo lahko tožeča stranka v primeru, da bo uspela z izvršbo zoper glavnega dolžnika, uspešno uveljavljala (isto) terjatev v izvršbi tudi zoper toženca kot poroka. Slednji bo namreč lahko v morebitnem izvršilnem postopku ugovarjal, da je izvršba zoper njega neutemeljena, ker je obveznost zaradi plačila s strani glavnega dolžnika prenehala.
Dokazovanje je namenjeno ugotavljanju resničnosti (že) zatrjevanih dejstev in ne zapolnjevanju pomanjkljive trditvene podlage.
Zdravniško potrdilo je sicer javna listina, vendar to še ne pomeni, da je vsako zdravniško potrdilo tudi zdravniško opravičilo v smislu sedaj veljavne določbe 115. člena ZPP.
sprememba tožbe – sklep o dovolitvi spremembe tožbe – nasprotovanje tožene stranke spremembi tožbe – pošten postopek – izvajanje dokazov
Če sodišče o večkratni spremembi tožbe ter ob nasprotovanju tožene stranke sami spremembi ne odloči s sklepom, marveč stranke šele v sodbi ugotovijo, o kateri tožbeni različici je sodišče sodilo, niso izpolnjeni standardi poštenega postopka.
Če skuša stranka s substanciranim dokaznim predlogom dokazovati pravno relevantna dejstva, mora sodišče dokaz izvesti, razen če bi ugotovilo, da je dokaz že a priori neprimeren za dokazovanje določenega dejstva ali pa če so ta dejstva že dokazana z drugimi dokazi.
ZDR člen 82, 83, 83/2,110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 177.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – zagovor – pisna obdolžitev
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki niso zajete v vabilu na zagovor in glede katerih se delavec ne more zagovarjati, ni zakonita.
pritožbeni razlogi – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pomanjkljivosti, zaradi katerih se sodba ne more preizkusiti – razlogi o odločilnih dejstvih – razumljivost in razumnost razlogov o odločilnih dejstvih – podanost kršitve postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP
Če je obrazložitev neprepričljiva, nelogična ali izrazito (očitno) napačna, gre bodisi za zmotno ugotovitev dejanskega stanja bodisi za zmotno uporabo materialnega prava, ne pa za kršitev postopka iz 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP. Razumljivost razlogov namreč ne vključuje tudi njihove razumnosti.
Tožnik ni pravočasno uveljavljal sodnega varstva v zvezi z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, tako da je odpoved treba šteti za zakonito. Iz tega razloga za tožbo s tožbenim zahtevkom, da se ugotovi kršitev pravic v zvezi z izdajo obvestila, s katerim je tožena stranka ugotovila datum prenehanja delovnega razmerja po izteku odpovednega roka, tožnik ne izkazuje pravnega interesa, in se tožbo v tem delu zavrže.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – utemeljen razlog
Tožena stranka je dokazala obstoj utemeljenega razloga za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi. Zaradi drugačnega obsega opravljanja nalog in naziva delovnega mesta, ki sta posledica spremembe dela v centralnem uredništvu in pri pripravi nalog, je prenehala potreba po opravljanju dela, kot je bilo opredeljeno v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi. Zaradi omenjene spremenjene organizacije dela in naziva delovnega mesta je lahko prišlo tudi do spremembe plače, nižja plača tožnika po novi pogodbi o zaposlitvi je posledica dejstva, da ne opravlja več zadolžitev, vezanih na delovno mesto urednika.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0062353
ZD člen 10, 10/1, 22, 126, 126-4. ZZZDR člen 13, 35.
zakonska zveza – dedovanje zakonca – izguba dedne pravice zakonca – odsotnost življenjske skupnosti
Ker gre v posledici odsotnosti življenjske skupnosti odvzeto pravico do dedovanja opredeliti kot izjemo od splošnega pravila, jo je potrebno že iz tega razloga ozko razlagati. Smisel tovrstne določbe gre iskati v položajih, ko zakonca zakonske zveze sicer formalno nista razvezala, med njima pa ni več čustvene navezanosti, vzajemnega spoštovanja, razumevanja, zaupanja in medsebojne pomoči (3) kot bistvenih elementov zakonske zveze, ko torej njuna zakonska zveza „obstaja le še na papirju“.
Zgolj odsotnost skupnega bivanja in odsotnost vsakodnevnih stikov sama po sebi nista dovolj za zaključek, da je življenjska skupnost med zakoncema trajno prenehala, če sta se zakonca še naprej družila, četudi ne vsakodnevno, ohranila čustveno navezanost, medsebojno pomoč v bolezni, v primeru smrti želela finančno pomagati drug drugemu, skupaj preživljala počitnice in podobno.
Smisel oporočnega dedovanja je v odstopu od zakonsko določenega kroga dedičev in ne v njegovem podvajanju.
Stranka mora oprostitev plačila sodnih taks določno predlagati in ne zadošča, da pritožbi predloži zgolj obrazec o premoženjskem stanju. Brez strankinega predloga za oprostitev plačila sodnih taks sodišče o oprostitvi ne more odločiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0062019
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 65, 65/2, 190.
pristojnost rednih sodišč – stvarno nepristojno sodišče - gospodarsko sodišče – specializirano sodišče – ara ob sklenitvi predpogodbe – predpogodba – pismo o nameri – utrditev obveznosti iz predpogodbe - neupravičena obogatitev
Dejstvo, da je v obravnavanem sporu odločilo „sodišče, specializirano za gospodarske spore“, ne pomeni absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 4. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Slednja je namreč podana le, če je sodišče odločilo o tožbenem zahtevku, za katerega je stvarno pristojno višje sodišče iste vrste ali sodišče druge vrste.
Tudi predpogodba, kakor je sodišče kvalificiralo dogovor z dne 22. 11. 2006, ki sta ga stranki sicer poimenovali »Pismo o nameri«, pomeni pogodbo in je torej tudi za utrditev obveznosti iz predpogodbe mogoče dogovoriti in izročiti aro.
nepremoženjska škoda – odmera odškodnine –duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – intenzivnost in trajanje pravno priznane nepremoženjske škode – načelo objektivizacije odškodnine – stroški postopka – odmera stroškov – nesporen temelj zahtevka – načelo uspeha v postopku – uspeh po temelju in višini
Zgolj dejstvo zmanjšanja življenjskih aktivnosti ne predstavlja pravno priznane nepremoženjske škode. Za utemeljenost prisoje denarne odškodnine iz tega naslova mora obstajati in biti zatrjevana tudi ustrezna intenzivnost oziroma trajanje duševnih bolečin. Izvedenec je pojasnil, da so takšne posledice, kakor jih je zaradi poškodbe utrpela tožeča stranka, tako malenkostne, da jih večina ljudi sploh ne opazi.
vročanje – vročanje sodnih pisanj pooblaščencu – več pooblaščencev
Rok za vložitev pravnega sredstva teče od dneva, ko je bila odločba vročena prvemu pooblaščencu. Zakon pri tem ne dela razlike med pooblaščencem, ki ni odvetnik, in pooblaščencem, ki to je.
ZDR člen 130, 130/1, 147, 147/7. ZPIZ-1 člen 101, 101/3. Kolektivna pogodba med delavci in družbami drobnega gospodarstva člen 147, 147/5.
povračilo stroškov za prehrano – delo s krajšim delovnim časom
Upoštevaje, da je imela tožnica s pravnomočno odločbo ZPIZ priznano pravico do dela s polovico delovnega časa, je upravičena do toplega obroka med delom oziroma do povračila stroškov za prehrano med delom ne glede na to, da ji je tožena stranka v določenem obdobju odredila opravljanje dela manj kot štiri ure na dan.
odškodninska odgovornost služb, ki opravljajo komunalno dejavnost – vzdrževanje javnih površin
Od vzdrževalcev javnih površin je mogoče pričakovati le razumno mero skrbnosti. Nerealno je pričakovanje, da bi bile vse javne površine, med katere sodijo tudi poti na pokopališču, v zimskem času v celoti očiščene snega in posute s soljo v primeru nevarnosti poledice. Tudi dolžnost uporabnikov poti je, da se zimskim razmeram prilagodijo in hodijo le po tistih delih poti, ki so za hojo varni.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064059
SZ-1 člen 30, 32, 53, 55. OZ člen 393, 393/2. ZPP člen 8, 212.
spor majhne vrednosti - delitev stroškov v večstanovanjski stavbi – delilnik stroškov - določitev solastniških deležev - sklenitev pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij – trditvena podlaga – pomen dokazov
Upravnik lahko stroške razdeli in izterja le na način, kot je določen v pogodbi o upravljanju ali ga določi sodišče v nepravdnem postopku. Delilnik stroškov, ki ga izdela sam upravnik, ustreznega dogovora ne predstavlja.
Stroški upravljanja se delijo glede na vrednost solastniškega deleža, zato kriterij po 2. odst. 393. čl. OZ ne pride v poštev.
Trditveno in dokazno breme glede višine solastniškega deleža, ki ga je upravnik (tožnik) upošteval pri izračunu stroškov obratovanja in upravljanja, je na strani tožnika.
Ni naloga sodišča, da samo z listanjem po dokazih (obširni dokumentaciji) odkriva pravno odločilna dejstva, temveč njihov obstoj z izvajanjem dokazov le preizkusi.
obrazloženost ugovora – ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – pomanjkljive trditve – negativno dejstvo
Zatrjevana dejstva ne predstavljajo konkretnih pravno pomembnih dejstev, na podlagi katerih bi dolžnik v kasnejši pravdi lahko uspel. Dolžnik namreč ni zatrjeval, da je po sklenjeni pogodbi njegova obveznost plačila pogojena z upnikovo izstavitvijo bančne garancije.
Tisti, ki zatrjuje negativno dejstvo, nosi dokazno breme le izjemoma, na primer takrat, kadar je neobstoj dejstva odvisen od obstoja nekega drugega dejstva, ki izključuje možnost istočasnega obstoja prerekanega dejstva (npr. dokazovanje tako imenovanega alibija), sicer pa je dokazno breme dokazovanja obstoja zanikanega dejstva na tistem, ki njegov obstoj zatrjuje
ZFPPIPP člen 261, 261/1, 261/4. ZPP člen 343, 343/4.
prenehanje terjatve – neprijava terjatve v stečaju - pravni interes za pritožbo
Terjatev tožeče stranke do stečajnega dolžnika, ki izhaja iz izpodbijane sodbe, je prenehala, ker je upnik ni uveljavljal v stečajnem postopku. Tako v primeru, če bi sodišče ugotovilo obstoj v pobot ugovarjane terjatve tožene stranke do tožeče stranke, kot tudi v primeru, če bi pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo, bi sledila enaka pravna posledica, kot v primeru, če upnik v zakonskem roku ne prijavi terjatve v stečajnem postopku, to pa je izguba pravice upnika do sorazmernega plačila njegove terjatve iz stečajne mase.
ZIZ člen 15, 38, 38/6, 56. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 350, 350/2, 365, 365-2, 366.
ugovor tretjega - stroški postopka
Ugovor tretjega je pravno sredstvo, ki je predvideno le v izvršilnem postopku, zato je njegov uspeh odvisen od tega, ali mu upnik nasprotuje ali ne, od tega pa je odvisna tudi povrnitev ugovornih stroškov. Utemeljenost oziroma neutemeljenost ugovora tretjega, ki je bil v izvršilnem postopku pravnomočno zavrnjen zaradi nasprotovanja upnika (65. člen ZIZ), presoja pravdno sodišče, v kolikor tretji vloži tožbo na nedopustnost izvršbe. Četudi tretji v pravdi uspe, slednje po mnenju pritožbenega sodišča na povrnitev izvršilnih stroškov ne more vplivati.
spor majhne vrednosti – število pripravljalnih vlog stranke – rok za vložitev pripravljalne vloge – prenehanje terjatve – predpravdno pobotanje – dokazno breme glede obstoja predpravdnega pobotanja
Rok 8 dni po 2. odstavku 452. člena ZPP ne začne teči od vročitve ugovora zoper sklep o izvršbi, temveč od dne, ko je sodišče stranko pozvalo na vložitev pripravljalne vloge ter jo opozorilo na posebne procesne določbe, ki veljajo v postopku v sporu majhne vrednosti.
Da bi toženka uspela z ugovorom prenehanja pravice zaradi predpravdnega pobotanja, bi morala (pravočasno) izkazati obstoj njene terjatve, ki naj bi bila predmet pobotanja, in da je bila podana pobotna izjava, glede na to, da tožnica v tem postopku njene terjatve ni priznala.