Tožnik je v pritožbi uspešno izpodbil procesno dejstvo, da tožbe v danem roku ni popravil. Takšna ugotovitev pritožbenega sodišča o procesnem dejstvu nalaga razveljavitev sklepa o zavrženju tožbe.
Tožnica ni v zadostni meri navedla dejstev o vseh elementih odškodninske odgovornosti toženih strank, ki bi utemeljevali nastanek zahtevane pravne posledice, to je plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo. V dejanski podlagi tožbe namreč ni ustreznih trditev o protipravnosti ravnanja, o naklepu kot obliki krivde, ki mora biti podana, da oškodovanec lahko uveljavlja povrnitev škode neposredno od delavca, o vzročni zvezi med zatrjevanim protipravnim ravnanjem in škodo, ki naj bi tožnici nastala zaradi poslabšanja zdravja.
Ker do 20.2.2010 o tožbi v obravnavani zadevi še ni bilo pravnomočno odločeno, določilo zakona, na katerem temelji izpodbijana sodba, pa je razveljavljeno (in ga zato ni mogoče upoštevati v pritožbenem postopku), se je izkazala odločba sodišča prve stopnje kot nezakonita.
ZDR člen 82, 83, 83/2,110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 177.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – zagovor – pisna obdolžitev
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki niso zajete v vabilu na zagovor in glede katerih se delavec ne more zagovarjati, ni zakonita.
motenje posesti – sklepčnost tožbe – vložitev odgovora na tožbo – obrazloženost odgovora na tožbo - rok za posestno varstvo
Rok za uveljavljanje posestnega varstva je materialni rok, na katerega sodišče pazi po uradni dolžnosti. Ob dejstvu, da toženec pravočasnosti zahteve za sodno varstvo ni ugovarjal, se je sodišče o pravočasnosti ustrezno izreklo na ta način, da je opredelilo obe časovni komponenti, ki sta pogoj za preizkus tega roka (čas vložitve tožbe in čas motenja) in posestno varstvo nudilo.
Ker je bil med strankama spor le o načinu delitve, je o tem odločilo sodišče (v nepravdnem postopku).Pri delitvi je pravilno upoštevalo višino deležev vsakega od solastnikov, kar je najpomembnejši kriterij.
trditveno in dokazno breme – zakonske zamudne obresti – obračun zakonskih zamudnih obresti – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – gradbena pogodba - klavzula ključ v roke – dodatna dela
Tožeča stranka je predlogu za izvršbo priložila obračun zakonskih zamudnih obresti, iz katerega izhajajo podatki o zapadlosti vsakega posameznega zneska in datumi delnih plačil in dokončnega plačila. S tem je izpolnila svoje trditveno in dokazno breme.
vročanje – vročanje sodnih pisanj pooblaščencu – več pooblaščencev
Rok za vložitev pravnega sredstva teče od dneva, ko je bila odločba vročena prvemu pooblaščencu. Zakon pri tem ne dela razlike med pooblaščencem, ki ni odvetnik, in pooblaščencem, ki to je.
obrazloženost ugovora – ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – pomanjkljive trditve – negativno dejstvo
Zatrjevana dejstva ne predstavljajo konkretnih pravno pomembnih dejstev, na podlagi katerih bi dolžnik v kasnejši pravdi lahko uspel. Dolžnik namreč ni zatrjeval, da je po sklenjeni pogodbi njegova obveznost plačila pogojena z upnikovo izstavitvijo bančne garancije.
Tisti, ki zatrjuje negativno dejstvo, nosi dokazno breme le izjemoma, na primer takrat, kadar je neobstoj dejstva odvisen od obstoja nekega drugega dejstva, ki izključuje možnost istočasnega obstoja prerekanega dejstva (npr. dokazovanje tako imenovanega alibija), sicer pa je dokazno breme dokazovanja obstoja zanikanega dejstva na tistem, ki njegov obstoj zatrjuje
ugovor zoper sklep o izvršbi – užitek - izbris iz zemljiške knjige
Dolžnik ne zanika, da sodba, s katero je bilo odločeno o vzpostavitvi zemljiškoknjižnega stanja na nepremičninah vpisanih v vl. št. 1 k.o. Vogrsko, ponovno na njegovo ime, še ni izvedena v zemljiški knjigi. Vendar pa je celo v takem primeru za potrebe izbrisa užitka iz zemljiške knjige potrebna izjava lastnika, t.i. enostransko zemljiškoknjižno dovolilo.
Stranka mora oprostitev plačila sodnih taks določno predlagati in ne zadošča, da pritožbi predloži zgolj obrazec o premoženjskem stanju. Brez strankinega predloga za oprostitev plačila sodnih taks sodišče o oprostitvi ne more odločiti.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 435, 435/2, 435/2-2.
neznani poslovni naslov – izbris družbe po uradni dolžnosti – sprememba poslovnega naslova – dolžnost vpisa subjekta
Dejstvo neposlovanja na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, družba v pritožbi priznava s trditvami, da je bila prisiljena odpovedati skladiščne in pisarniške prostore na naslovu A. 10 ter da je zato našla novo lokacijo poslovanja. Ob tako podanih trditvah pa bi lahko dosegla ustavitev postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije le tako, da bi pravočasno predlagala tudi vpis spremembe poslovnega naslova v sodni register, česar pa ni storila.
oprostitev plačila sodnih taks – zavrženje predloga za oprostitev plačila sodnih taks – dolžnost plačila sodne takse – vrnitev takse v primeru umika vloge
Dolžnost plačila sodne takse nastopi takrat, ko nastane taksna obveznost. Ta je nastopila ob vložitvi tožbe. Vrnitev takse pa je možna šele, ko stranka vlogo, za katero je plačala takso, umakne, preden je sodišče razpisalo narok za obravnavo.
odškodnina za odvzeto nepremičnino – vrednost nepremičnine – razlastitveni stroški
Stroški za postavitev ograje, ki bo potrebna po izgradnji cestnega omrežja in bo po načinu izvedbe skladna z zazidalnim načrtom, so stroški povezani z razlastitvijo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – vabilo na zagovor
Tožena stranka se pred sodiščem prve stopnje ni sklicevala na obstoj okoliščin, zaradi katerih bi bilo neupravičeno pričakovati, da tožniku pred odpovedjo omogoči zagovor. Dejstvo, da ga je na zagovor dvakrat vabila, dokazuje, da mu je zagovor nameravala omogočiti. Vendar je tožnik obe vabili prejel šele po dnevu predvidenega zagovora, tako da je treba šteti, da mu zagovor ni bil omogočen in da izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
ZDR člen 82, 82/1, 83, 83/1, 83/2, 88, 88/1, 88/1-3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – opozorilo pred odpovedjo
Pisno opozorilo pred odpovedjo je pogoj za zakonitost kasnejše redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Glede dokaznega bremena je dolžnost delodajalca le, da dokaže obstoj opozorila pred odpovedjo, vsebinsko neutemeljenost pa mora zatrjevati in dokazovati delavec. Ker v konkretnem primeru neutemeljenosti opozorila pred odpovedjo tožnik ni dokazal, je ta pogoj za zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga izpolnjen.
Tožnik ni pravočasno uveljavljal sodnega varstva v zvezi z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, tako da je odpoved treba šteti za zakonito. Iz tega razloga za tožbo s tožbenim zahtevkom, da se ugotovi kršitev pravic v zvezi z izdajo obvestila, s katerim je tožena stranka ugotovila datum prenehanja delovnega razmerja po izteku odpovednega roka, tožnik ne izkazuje pravnega interesa, in se tožbo v tem delu zavrže.
ZIZ člen 71, 71/1, 71/2. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 356.
ustavitev izvršbe – ugovor po izteku roka zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predlog dolžnika za odlog izvršbe – predpostavke za odlog izvršbe
Sodišče prve stopnje izpodbijano odločitev v obrazložitvi sklepa ni z ničemer obrazložilo, ko ni navedlo ne dejanske, ne pravne podlage za sprejeto odločitev. Neobrazložene odločitve ni mogoče preizkusiti, s tem pa tudi ne odgovoriti na tozadevne pritožbene navedbe dolžnice.
Starost dolžnice in posledično njena pridobitna nesposobnost niso posebne okoliščine v smislu drugega odstavka 71. člena ZIZ, ki bi opravičevale odlog izvršbe.
nova dejstva in dokazi – bistvena kršitev določb postopka – splošna pravila za odmero sankcij – obrazložitev
Ker je bil obdolženec v zahtevi skladno z določbo 4. odstavka 114. člena ZP-1 opozorjen, da mora do odločitve o prekršku navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, ker jih kasneje ne bo več mogel uveljavljati, višje sodišče, glede na določbo 3. odstavka 157. člena ZP-1, ni moglo upoštevati pritožbenih navedb, ki se nanašajo na okoliščine, ki vplivajo na odmero globe, saj bi ta dejstva moral uveljavljati že v postopku pred sodiščem prve stopnje in iz pritožbenih navedb tudi niso razvidni razlogi, na podlagi katerih bi višje sodišče lahko zaključilo, da jih obdolženec brez svoje krivde ni mogel uveljaviti že v postopku na prvi stopnji.
Sodišče prve stopnje pa v obrazložitvi sodbe okoliščin, ki vplivajo na odmero globe, ni konkretno navedlo in ocenilo, temveč je pri obrazložitvi odmere globe, ki jo je izreklo precej nad predpisanim specialnim minimumom, naštelo le okoliščine iz 2. odstavka 26. člena ZP-1, ki so bile upoštevane pri odmeri globe (teža prekrška, stopnja obdolženčeve odgovornosti, nastale posledice). Sodišče bi moralo v obrazložitvi sodbe obrazložiti, kateri razlogi so bili zanj odločilni, ko je odmerilo višjo globo od najnižje predpisane, in obrazložiti vse okoliščine konkretnega primera in navesti kakšna je bila po oceni sodišča konkretna teža storjenega prekrška in kateri so bili tisti konkretni razlogi, ki so narekovali odmero globe.