ZDR člen 130. ZJU člen 92, 92/1. ZPSDP člen 8. Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih člen 2, 2/1, 7.
javni uslužbenec – stroški prevoza na delo in z dela – javni prevoz – kilometrina
Četudi tožnik za celotno pot od doma do službe nima na voljo javnega prevoza, mu tožena stranka ni dolžna plačati kilometrine za celotno pot, ampak mu je dolžna povrniti stroške javnega prevoza, za preostanek poti (kjer ni možnosti javnega prevoza) pa plačati kilometrino.
odpravnina – osnova za odpravnino – nadomestilo plače za delo na drugem ustreznem delu
Ker nadomestilo plače zaradi dela na drugem ustreznem, a nižje plačanem delovnem mestu, ne predstavlja plačila za opravljanje v pogodbi o zaposlitvi dogovorjenega dela, ampak ima značaj samostojne dajatve iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, se ne všteva v osnovo za odmero odpravnine.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 132, 179, 179/1, 179/2.
odškodninska odgovornost – protipravno dejanje – nematerialna škoda – duševne bolečine – zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Tožena stranka je za škodo v obliki duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ki so bile posledica kršitve pravic iz delovnega razmerja, odškodninsko odgovorna. Njeno ravnanje, ki je povzročilo škodo, je bilo protipravno, izdala je namreč sklep o prenehanju delovnega razmerja, katerega nezakonitost je bila pravnomočno ugotovljena.
ZDR člen 88, 116, 116/1. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103. ZZRZI člen 40, 40/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – utemeljen razlog – poslovni razlog – razlog invalidnosti – komisija za ugotavljanje podlag za odpoved pogodbe o zaposlitvi
Razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi ni v tem, da bi zaradi ekonomskih razlogov prenehala potreba po tožnikovem delu, ampak v tem, da mu tožena stranka kot invalidu III. kategorije invalidnosti ni mogla zagotoviti zaposlitve na drugem ustreznem delovnem mestu. Utemeljenost tega razloga za odpoved je ugotovila pristojna komisija, tako da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, kljub temu da tožena stranka ni dokazovala (niti dokazala) obstoja poslovnega razloga.
Tožena stranka je tretji osebi poravnala škodo, ki jo je povzročil tožnik, kar pomeni, da je imela zoper tožnika regresni zahtevek. Ta zahtevek bi morala uveljavljati skladno z zakonom, brez pisnega soglasja tožnika zaradi regresnega zahtevka ni mogla zakonito zadržati izplačila plače oziroma ga pobotati s plačo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – razlogi na strani delodajalca – odpravnina – odškodnina
Ker je tožena stranka tožniku dva meseca izplačala bistveno zmanjšano plačo in ker mu nadaljnje tri mesece plače sploh ni izplačala, so bili izpolnjeni pogoji za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razlogov na strani delodajalca. Tožnik je toženo stranko tudi predhodno pisno opozoril na izpolnjevanje obveznosti in je o tem obvestil inšpektorat RS za delo, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita. Tožbeni zahtevek za plačilo odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, in odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka, je utemeljen.
začasna odredba – sklep o začasni odredbi – sklep o izvršbi – ugovor
O ugovoru zoper sklep o začasni odredbi, ki ima učinek sklepa o izvršbi, ne odloča pritožbeno sodišče, ampak sodišče, ki je izdalo sklep začasni odredbi.
Za dopolnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje ne velja rok, ki je določen za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Dopolnitev se lahko vloži do razpisa naroka za obravnavo predloga za vrnitev v prejšnje stanje, v dopolnitvi lahko stranka brez omejitev in grožnje prekluzije navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze.
Institut poprave sodbe ni namenjen odpravi napak pri vsebinskem odločanju oz. pri oblikovanju volje sodišča, ampak odpravi napak pri pisni izdelavi odločbe oz. sestavljanju prepisa odločbe.
pritožba – pooblastilo za zastopanje – brezplačna pravna pomoč
Odvetnica, ki je bila po odločbi sodišča določena za nudenje brezplačne pravne pomoči, v postopku pred delovnim sodiščem na prvi stopnji ni predložila pooblastila za zastopanje. Ker pooblastila ni predložila niti k pritožbi, kljub temu da je bila na to opozorjena v pravnem pouku izpodbijane sodbe, se pritožba šteje za nedovoljeno.
Tožnik je upravičen do odpravnine v višini, kot je zapisana v odpovedi pogodbe o zaposlitvi, četudi presega odpravnino, do katere bi bil upravičen na podlagi zakona.
Izvršilna dejanja se opravljajo na predlog upnika, sodišče pa samo opravlja po uradni dolžnosti le tista dejanja, ki mu jih nalaga zakon.
Če sodišče ugotovi dejanske ovire pri opravljanju izvršbe, ne sme po uradni dolžnosti ustaviti izvršbe, če upnika predhodno o tem ne obvesti in mu tako omogoči nadaljevanja izvršbe.
ZPP člen 116, 117, 118, 119, 120, 282, 282/1, 317.
roki in naroki – vrnitev v prejšnje stanje – upravičen vzrok zamude – prometni zastoj – izostanek z glavne obravnave – sodba na podlagi odpovedi
Kot upravičen vzrok zamude so lahko le takšne okoliščine oz. ovire, ki jih stranka sama ni mogla predvideti, niti jih odkloniti, oziroma ko je zamudo povzročil dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla niti predvideti, niti preprečiti.
Zastoj na eni najbolj prometnih avtocest v RS (med Vrhniko in Logatcem) ter pri Dolgem mostu v času jutranje prometne konice vsekakor ni nepričakovan, nepredvidljiv dogodek, pač pa ravno obratno, gre za vsakodneven in znan pojav, na katerega bi moral pooblaščenec pred narokom vsekakor računati in ga upoštevati pri predvidevanju časa, ki ga bo potreboval za pot do sodišča.
motenje posesti – nadaljevano motilno ravnanje – rok za vložitev motenjske tožbe
Pri nadaljevanih motilnih ravnanjih začne teči rok za vložitev motenjske tožbe tedaj, ko je posestnik zvedel za prvo motilno ravnanje in za tistega, ki je posest motil.
smotrnost spremembe tožbe – nasprotovanje spremembi tožbe – zahtevek na izstavitev overjenega zemljiškoknjižnega dovolila
Vse relevantne okoliščine konkretnega življenjskega primera je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo pri tehtanju smotrnosti obravnavanja spremenjene tožbe za dokončno ureditev sorazmerij med pravdnima strankama. Ob tem, da tožeča stranka ni plačala niti prvega obroka kupnine, z zahtevkom na izvršitev bančne garancije v zavarovanje vračila prvega obroka kupnine za primer razveze pogodbe, vsa sporna razmerja med pravdnima strankama ne bi bila dokončno rešena.
Sodbeni izrek o ugotovitvi obstoja služnosti mora biti določno opredeljen z namenom, za katerega so se vožnje opravljale celotno priposestvovalno dobo ali z vrsto vozil, s katerimi so se vožnje opravljale.
ZPP člen 2, 151/1, 258, 262/2, 286b. ZOZP člen 17, 17/2, 20. OZ člen 171.
izostanek stranke z naroka – zaslišanje stranke – zavarovalna pogodba – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – izguba zavarovalnih pravic – soprispevek oškodovanca – substanciranje dokaznega predloga – stroški pred pravdo pridobljenega izvedenskega mnenja
Nobeno določilo ZPP ne predpisuje, da se pravdne stranke ne sme zaslišati, če ne pristopi na narok, pa čeprav svojega izostanka ne opraviči. Sodišče ima le možnost, da je ne zasliši.
Tožnik s tem, ko je dal svoj avto za peljati vinjenemu stranskemu intervenientu, sam pa prisedel kot sopotnik, ni izgubil pravice do povračila (nematerialne škode) iz zavarovalne police svojega vozila.
Sodišče ne more v primeru, če tožeča stranka uveljavlja povračilo stroškov pred pravdo pridobljenega izvedeniškega mnenja, te stroške priznati kot del pravdnih stroškov.
Akceptni nalog predstavlja ustrezno zavarovanje upnikove terjatve le v primeru, če ima dolžnik na svojem računu denarna sredstva za poplačilo terjatve, v nasprotnem primeru je tako zavarovanje neučinkovito. Podatke o plačilni sposobnosti dolžnika pa nudi bonitetno poročilo, kot ga je zahtevala tožena stranka s predložitvijo I BON-a. Da bi torej tožena stranka lahko presodila, ali ima za poplačilo zapadlih terjatev v izročenem akceptnem nalogu ustrezno zavarovanje, je torej utemeljeno od tožeče stranke pred izročitvijo tožnikovih obdelovancev zahtevala tudi predložitev I BON-a, ki pa ga tožeča stranka toženi stranki ni bila pripravljena predložiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL0062361
ZKZ člen 23. OZ člen 512.
predkupna pravica po ZKZ – kršitev predkupne pravice – razveljavitev prodajne pogodbe – sklenitev prodajne pogodbe
Predkupnemu upravičencu, ki mu je bila predkupna pravica po ZKZ kršena, OZ v prvi vrsti nalaga s tožbo izpodbijati prodajno pogodbo, na podlagi katere je bila njegova predkupna pravica kršena. Šele, če je njegovemu tožbenemu zahtevku ugodeno in prodajna pogodba razveljavljena, je mogoče ugoditi tožbenemu zahtevku na sklenitev pogodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0064083
OZ člen 50, 50/2. ZZZDR člen 53.
navidezna pogodba – soglasje volj o navideznosti pogodbe – dokazno breme –skupno premoženje zakoncev – pogodba o ugotovitvi obsega in delitvi skupnega premoženja – pogodba v obliki notarskega zapisa – delna ničnost pogodbe o razdelitvi skupnega premoženja – nesklepčnost tožbe
Ker je le tožnik (zaradi prezadolženosti) sklepal pogodbo o razdelitvi skupnega premoženja (v obliki notarskega zapisa), toženka pa ne, ne gre za navidezno pogodbo. Dokazno breme, da sta s toženko želela nekaj drugega in ne tisto, kar sta dala zapisati v pogodbi, je na strani tožnika.
Tožba na ugotovitev delne ničnosti sporazuma o razdelitvi skupnega premoženja, ki se nanaša le na eno stanovanje, ni sklepčna. Bistvo skupnega premoženja je ugotavljanje obsega in nato ob neizpodbijani zakonski domnevi polovice tudi razdružitev, zato ni mogoče zahtevati le delne ničnosti glede enega stanovanja.