motenje posesti – nadaljevano motilno ravnanje – rok za vložitev motenjske tožbe
Pri nadaljevanih motilnih ravnanjih začne teči rok za vložitev motenjske tožbe tedaj, ko je posestnik zvedel za prvo motilno ravnanje in za tistega, ki je posest motil.
Sodbeni izrek o ugotovitvi obstoja služnosti mora biti določno opredeljen z namenom, za katerega so se vožnje opravljale celotno priposestvovalno dobo ali z vrsto vozil, s katerimi so se vožnje opravljale.
dokazna ocena – ocena verodostojnosti priče – družinska povezanost stranke in prič - dokazni standard - izključitev razumnega dvoma
ZPP uzakonja prosto presojo dokazov in daje (le) metodične napotke za dokazno oceno. Sodišče mora opraviti analizo vsakega posameznega dokaznega sredstva oz. navesti argumente njegove dokazne (ne)vrednosti. Skrbnost dokazne ocene nalaga sodišču navedbo kriterijev prepričljivosti. Po oceni vsakega posameznega dokaza pride na vrsto primerjava posameznih dokazov med seboj, pri čemer se vsi tisti dokazi, ki govore za resničnost ali neresničnost neke trditve o dejstvu, združijo v celoto. Končna ocena upošteva še celoto procesnega dogajanja, zlasti procesna dejanja strank, njihove navedbe, način sodelovanja v postopku, nespornost določenih dejstev, način pravdanja itd. (uspeh dokaznega postopka).
ZPP člen 116, 117, 118, 119, 120, 282, 282/1, 317.
roki in naroki – vrnitev v prejšnje stanje – upravičen vzrok zamude – prometni zastoj – izostanek z glavne obravnave – sodba na podlagi odpovedi
Kot upravičen vzrok zamude so lahko le takšne okoliščine oz. ovire, ki jih stranka sama ni mogla predvideti, niti jih odkloniti, oziroma ko je zamudo povzročil dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla niti predvideti, niti preprečiti.
Zastoj na eni najbolj prometnih avtocest v RS (med Vrhniko in Logatcem) ter pri Dolgem mostu v času jutranje prometne konice vsekakor ni nepričakovan, nepredvidljiv dogodek, pač pa ravno obratno, gre za vsakodneven in znan pojav, na katerega bi moral pooblaščenec pred narokom vsekakor računati in ga upoštevati pri predvidevanju časa, ki ga bo potreboval za pot do sodišča.
Dolžnik pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, le če sta obe terjatvi zapadli. Le v tem smislu se šteje, da je pobot nastal takrat, ko so se stekli pogoji zanj. Izjava o pobotu, ki je dana v času, ko se še niso stekli pogoji za pobot, tako nima učinkov. Na njuni podlagi torej ne pride do prenehanja obveznosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060154
ZPND člen 3, 3/4,19, 21.
nasilje v družini – psihično nasilje – ukrepi za preprečevanje nasilja v družini – ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve – prepoved približevanja zaradi nasilnih dejanj – prepustitev stanovanja v skupni uporabi
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo in prepričljivo obrazložilo obstoj nasilnih ravnanj nasprotnega udeleženca proti materi in očimu kot družinskim članom (izvajal je predvsem psihično nasilje v smislu 4. odstavka 3. člena ZPND) ter s tem pogojev za izrek ukrepov.
Pritožnik je odrasel, ima poklic in redno zaposlitev, ob dejstvu, da je prostore v stanovanjski hiši uporabljal samo zaradi dovoljenja predlagateljice kot lastnice, si bo pač moral zagotoviti drugo bivališče. Zato tudi ni nobene podlage za zahtevek za plačilo primernega nadomestila za izključno uporabo stanovanja po določbi 6. točke 21. člena ZPND.
ZTLR člen 54, 54/2. SPZ člen 212, 217, 217/2, 222. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
priposestvovanje služnosti – nepravo priposestvovanje – obseg uporabe poti - razširitev služnosti – potrebe gospodujočega zemljišča
Zgolj uporaba modernih prometnih sredstev in mehanizacije ter povečanje števila voženj v posledici tehničnega napredka ne pomenita razširitve služnosti, če je namen uporabe gospodujočega zemljišča ostal isti.
odškodninski zahtevek zaradi razžalitve dobrega imena in časti - poseg v čast in dobro ime – protipravnost – sklepčnost tožbenega zahtevka - povezanost trditvenega in dokaznega bremena
Če je bil užaljen in prizadet zaradi načina dela, ki ga po njegovem mnenju predstavnica tožene stranke ni opravila tako, kot je pričakoval, to še ni zadostna podlaga za odškodninsko odgovornost. Trditve o tem, da je bil ponižan in razžaljen, kažejo na njegov subjektiven odnos do ravnanja predstavnice tožene stranke; kakšno pa je bilo to ravnanje v objektivnem smislu, pa tožnik ni povedal.
prometna nezgoda – negmotna škoda – gmotna škoda – tek zamudnih obresti – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti – celotna škoda
Škoda zaradi začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti preraste v samostojno obliko škode le v primeru izjemnih okoliščin - hudo zmanjšanje življenjskih aktivnosti, ki traja daljši čas – ali če to opravičujejo druge posebne okoliščine. V drugih primerih so neprijetnosti zaradi prikrajšanja v času zdravljenja upoštevne v okviru odmere odškodnine za fizične bolečine in nevšečnosti.
Ker tožeča stranka ni predložila dokazila, da je zavarovalnico pred vložitvijo tožbe pozvala na plačilo, je sodišče zakonske zamudne obresti od odškodnine za negmotno škodo pravilno priznalo od vložitve tožbe dalje.
obnova postopka – obnovitveni razlog - novi dokazi – pogoj za dovolitev obnove postopka – potrebna skrbnost – brez svoje krivde
Obnova postopka se sme dovoliti samo, če stranka brez svoje krivde ni mogla navajati dejstev oz. uporabiti dokazov, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo.
vrnitev v prejšnje stanje – predlog za vrnitev v prejšnje stanje - dopustnost predloga – oprava zamujenega dejanja
Prvostopenjsko sodišče je zaradi neizpolnjenega pogoja za dopustnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ker pritožnica istočasno ni opravila zamujenega procesnega dejanja (vložila odgovor na tožbo), predlog kot nedopusten zavrglo. Ni res, da prvostopenjsko sodišče ne bi več smelo izdati izpodbijanega sklepa, čim je razpisalo narok za obravnavo predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ker je s tem implicitno štelo, da predlog ni niti prepozen, niti nedovoljen. Dokler namreč sodišče o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ne odloči, ima možnost izdati tudi z izpodbijanim sklepom sprejeto odločitev.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0064072
ZZK-1 člen 148. SPZ člen 204. OZ člen 379, 379/1.
vknjižba služnostne pravice – vpis na podlagi pravnomočne sodbe – zastaranje predlaganega vpisa – judikatna terjatev – aktivna legitimacija
Ker iz predložene sodbe izhaja, da je v korist gospodujočega zemljišča določena služnost na služečem zemljišču, predlagateljica pa je lastnica gospodujočega zemljišča, je sodišče pravilno dovolilo predlagani vpis. Stvarnopravna pravica ni terjatev, ugotovljena na podlagi pravnomočne sodbe, zato za predlog ni omejitve in ne more nasprotni udeleženec (zemljiškoknjižni lastnik služečega zemljišča) uspešno uveljavljati zastaranja.
Akceptni nalog predstavlja ustrezno zavarovanje upnikove terjatve le v primeru, če ima dolžnik na svojem računu denarna sredstva za poplačilo terjatve, v nasprotnem primeru je tako zavarovanje neučinkovito. Podatke o plačilni sposobnosti dolžnika pa nudi bonitetno poročilo, kot ga je zahtevala tožena stranka s predložitvijo I BON-a. Da bi torej tožena stranka lahko presodila, ali ima za poplačilo zapadlih terjatev v izročenem akceptnem nalogu ustrezno zavarovanje, je torej utemeljeno od tožeče stranke pred izročitvijo tožnikovih obdelovancev zahtevala tudi predložitev I BON-a, ki pa ga tožeča stranka toženi stranki ni bila pripravljena predložiti.
zaznamba spora – originarna pridobitev lastninske pravice
Tožnik zahteva ugotovitev obstoja lastninske pravice na podlagi priposestvovanja (originarna pridobitev lastninske pravice), kar je podlaga za zaznambo spora.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064079
ZTLR člen 12. SPZ člen 271. ZLNDL člen 2. ZPP člen 318, 318/4.
pridobitev lastninske pravice – pravica uporabe – gradnja na tujem svetu – sklenitev pogodbe – zakupna pogodba – izstavitev zemljiškoknjižne listine – nesklepčnost tožbe
Dejstvo, da je tožnica na sporni parceli (družbena lastnina) zakonito (na podlagi gradbenega in lokacijskega dovoljenja) postavila cvetlični paviljon in da ji je bilo odmerjeno funkcionalno zemljišče, ne nudi podlage za pridobitev pravice uporabe in posledično lastninsko pravico na zemljiščih. Tožnica je ob postavitvi objekta imela sporne parcele v uporabi na podlagi zakupne pogodbe.
Ob trditvi, da je prišlo do sprejema ponudbe in je bila pogodba pod ponujenimi pogoji sklenjena, ni materialnopravne podlage za zahtevek na sklenitev pogodbe.
KZ-1 člen 57, 307, 307/1. ZOro-1 člen 4, 4/1, 25, 28, 28/2, 81, 81/1, 81/1-7. ZKP člen 92, 92/2, 92/2/1-6, 95, 95/4, 98, 98/1, 372, 372-1, 383, 383/1.
kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja – znaki prekrška – protipravna hramba vojaškega orožja
Stališče pritožbe, da dejanje obdolženca nima zakonskih znakov kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja po prvem odstavku 307. člena KZ-1, temveč kvečjemu znake prekrška iz 7. točke prvega odstavka 81. člena Zakona o orožju, v kolikor gre za protipravno hrambo orožja, ni pravilna. Obdolženec je protipravno hranil vojaško orožje, katerega promet posamezniku ni dovoljen, v 7. točki prvega odstavka 81. člena Zakona o orožju pa je sankcionirana tista hramba orožja, ki ni skladna z določbami 25. člena Zakona o orožju, ki določajo način hrambe, ki mora biti tak, da orožje ne pride v roke neupravičeni osebi.
VARNOST CESTNEGA PROMETA – PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0066571
ZVCP-1 člen 23, 23/1, 23/1-66, 147, 147/1, 147/1-1, 235, 235/4. ZP-1 člen 22, 22/4, 199, 200, 200/1, 202a, 202a/1.
kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja – pogoji za izdajo vozniškega dovoljenja – pogoji za vožnjo vozil – voznik začetnik – pridobitev vozniškega dovoljenja – odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja – pravnomočnost odločb – izvršitev odločbe
Storilec je vozniški izpit za voznika motornega vozila kategorije B opravil aprila 2006, vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil navedene kategorije pa je prvič pridobil julija 2008. Ob upoštevanju navedenega in 66. točke 1. odstavka 23. člena ZVCP-1, ki določa, da je voznik začetnik vsak voznik motornega vozila do dopolnjenega 21. leta starosti in vsak voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja, ne glede na to, ali je bilo pridobljeno v Republiki Sloveniji ali v tujini, in da je voznik začetnik tudi vsak voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorije A2 ali A ali B, čeprav ima že več kot dve leti vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil katerekoli druge kategorije, je imel storilec ob storitvi prekrškov, za katere so mu bili izdani plačilni nalogi, status voznika začetnika, saj mu je bilo vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije B prvič izdano julija 2008, datum, kdaj je opravil vozniški izpit pred pristojno komisijo iz 173. člena ZVCP-1, pa je nepomemben. V skladu s 147. členom ZVCP-1 je namreč opravljeni vozniški izpit zgolj eden izmed pogojev za pridobitev vozniškega dovoljenja.
Glede na to, da so plačilni nalogi, ki so podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa, postali pravnomočni, v tej fazi postopka ni mogoče preizkušati pritožbenih navedb, v katerih storilec uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v zvezi z navedenimi plačilnimi nalogi, prav tako so neupoštevne pritožbene navedbe, da naj se mu izbrišejo kazenske točke oziroma izreče zgolj opozorilo.
Ob veljavnem gradbenem dovoljenju tožene stranke, tožeča stranka lahko vtoževala škodo, ki bi ji nastala zaradi prekomernega prahu, hrupa in umazanije, vendar le, če bi tožeča stranka pri predpostavki protipravnega ravnanja konkretno zatrjevala, kakšne so bile dovoljene in krajevno običajne ravni obeh imisij ter v kakšni meri naj bi jih tožena stranka z gradnjo trgovskega centra presegla.
Ni življenjsko sprejemljiva razlaga, da bi gospodarski subjekt pri svojem poslovanju molče dopuščal takšno neposredno obliko dalj časa trajajočega oviranja njegovega poslovanja, ne da bi se ob tem poslužil zakonitih nadzornih mehanizmov, ki mu jih omogoča pravni red. Tudi OZ ne predvideva situacije, ko bi stranka lahko ostala pasivna ob nastajanju škode, saj v 1. odstavku 171. člena oškodovancu izrecno nalaga dolžnost zmanjševanja škode.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0064083
OZ člen 50, 50/2. ZZZDR člen 53.
navidezna pogodba – soglasje volj o navideznosti pogodbe – dokazno breme –skupno premoženje zakoncev – pogodba o ugotovitvi obsega in delitvi skupnega premoženja – pogodba v obliki notarskega zapisa – delna ničnost pogodbe o razdelitvi skupnega premoženja – nesklepčnost tožbe
Ker je le tožnik (zaradi prezadolženosti) sklepal pogodbo o razdelitvi skupnega premoženja (v obliki notarskega zapisa), toženka pa ne, ne gre za navidezno pogodbo. Dokazno breme, da sta s toženko želela nekaj drugega in ne tisto, kar sta dala zapisati v pogodbi, je na strani tožnika.
Tožba na ugotovitev delne ničnosti sporazuma o razdelitvi skupnega premoženja, ki se nanaša le na eno stanovanje, ni sklepčna. Bistvo skupnega premoženja je ugotavljanje obsega in nato ob neizpodbijani zakonski domnevi polovice tudi razdružitev, zato ni mogoče zahtevati le delne ničnosti glede enega stanovanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062886
OZ člen 198. SPZ člen 66.
uporabnina za nezmožnost uporabe solastnega dela nepremičnine – plačilo uporabnine – korist od uporabe nepremičnine – uporaba tuje stvari v svojo korist – substancirano prerekanje – obrazloženo prerekanje
Tožnica ne uživa posesti nepremičnine na svojem solastninskem deležu, ker ji je toženec uporabo hiše prepovedal. Zato je upravičena do odmene za uporabo njenega solastnega deleža.