ZMed člen 26. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 273. OZ člen 134, 178.
regulacijska začasna odredba - poročanje o slabem finančnem stanju in likvidnostnih težavah – nepopolno poročanje novinarja - neprimerno sredstvo zavarovanja
Tak predlog za izdajo začasne odredbe, ki naj bi preprečil vsakršno poročanje o slabem finančnem stanju in likvidnostnih težavah, je ob upoštevanju trditev upnika, da so izjave, ki nakazujejo na hude finančne težave na strani dolžnika tiste, ki naj bi posegale v njegove osebnostne pravice, zaradi preširoke opredelitve prepovedi ravnanj dolžnika neprimerno sredstvo zavarovanja v konkretnem primeru.
zaznamba spora – originarna pridobitev lastninske pravice
Tožnik zahteva ugotovitev obstoja lastninske pravice na podlagi priposestvovanja (originarna pridobitev lastninske pravice), kar je podlaga za zaznambo spora.
ZPP člen 116, 117, 118, 119, 120, 282, 282/1, 317.
roki in naroki – vrnitev v prejšnje stanje – upravičen vzrok zamude – prometni zastoj – izostanek z glavne obravnave – sodba na podlagi odpovedi
Kot upravičen vzrok zamude so lahko le takšne okoliščine oz. ovire, ki jih stranka sama ni mogla predvideti, niti jih odkloniti, oziroma ko je zamudo povzročil dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla niti predvideti, niti preprečiti.
Zastoj na eni najbolj prometnih avtocest v RS (med Vrhniko in Logatcem) ter pri Dolgem mostu v času jutranje prometne konice vsekakor ni nepričakovan, nepredvidljiv dogodek, pač pa ravno obratno, gre za vsakodneven in znan pojav, na katerega bi moral pooblaščenec pred narokom vsekakor računati in ga upoštevati pri predvidevanju časa, ki ga bo potreboval za pot do sodišča.
Akceptni nalog predstavlja ustrezno zavarovanje upnikove terjatve le v primeru, če ima dolžnik na svojem računu denarna sredstva za poplačilo terjatve, v nasprotnem primeru je tako zavarovanje neučinkovito. Podatke o plačilni sposobnosti dolžnika pa nudi bonitetno poročilo, kot ga je zahtevala tožena stranka s predložitvijo I BON-a. Da bi torej tožena stranka lahko presodila, ali ima za poplačilo zapadlih terjatev v izročenem akceptnem nalogu ustrezno zavarovanje, je torej utemeljeno od tožeče stranke pred izročitvijo tožnikovih obdelovancev zahtevala tudi predložitev I BON-a, ki pa ga tožeča stranka toženi stranki ni bila pripravljena predložiti.
smotrnost spremembe tožbe – nasprotovanje spremembi tožbe – zahtevek na izstavitev overjenega zemljiškoknjižnega dovolila
Vse relevantne okoliščine konkretnega življenjskega primera je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo pri tehtanju smotrnosti obravnavanja spremenjene tožbe za dokončno ureditev sorazmerij med pravdnima strankama. Ob tem, da tožeča stranka ni plačala niti prvega obroka kupnine, z zahtevkom na izvršitev bančne garancije v zavarovanje vračila prvega obroka kupnine za primer razveze pogodbe, vsa sporna razmerja med pravdnima strankama ne bi bila dokončno rešena.
Dolžnik pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, le če sta obe terjatvi zapadli. Le v tem smislu se šteje, da je pobot nastal takrat, ko so se stekli pogoji zanj. Izjava o pobotu, ki je dana v času, ko se še niso stekli pogoji za pobot, tako nima učinkov. Na njuni podlagi torej ne pride do prenehanja obveznosti.
ZPP člen 2, 151/1, 258, 262/2, 286b. ZOZP člen 17, 17/2, 20. OZ člen 171.
izostanek stranke z naroka – zaslišanje stranke – zavarovalna pogodba – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – izguba zavarovalnih pravic – soprispevek oškodovanca – substanciranje dokaznega predloga – stroški pred pravdo pridobljenega izvedenskega mnenja
Nobeno določilo ZPP ne predpisuje, da se pravdne stranke ne sme zaslišati, če ne pristopi na narok, pa čeprav svojega izostanka ne opraviči. Sodišče ima le možnost, da je ne zasliši.
Tožnik s tem, ko je dal svoj avto za peljati vinjenemu stranskemu intervenientu, sam pa prisedel kot sopotnik, ni izgubil pravice do povračila (nematerialne škode) iz zavarovalne police svojega vozila.
Sodišče ne more v primeru, če tožeča stranka uveljavlja povračilo stroškov pred pravdo pridobljenega izvedeniškega mnenja, te stroške priznati kot del pravdnih stroškov.
razmerja med starši in otroci – pravice in dolžnosti staršev in otrok – dodelitev otrok – dolžnost preživljanja – višina preživnine
Odločilna dejstva, na podlagi katerih sodišče odloči o dodelitvi otrok so: objektivne okoliščine bivanja in življenja, primernost (ustreznost) obeh staršev ter volja otrok.
Način, kako sta starša poskrbela za oba otroka do izdaje sodbe, ni relevanten z vidika, kako je njuna obveznost določena v prihodnje. Edini zakonit način plačevanja preživnine za otroka je ta, da se preživnina plačuje v denarju.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0064083
OZ člen 50, 50/2. ZZZDR člen 53.
navidezna pogodba – soglasje volj o navideznosti pogodbe – dokazno breme –skupno premoženje zakoncev – pogodba o ugotovitvi obsega in delitvi skupnega premoženja – pogodba v obliki notarskega zapisa – delna ničnost pogodbe o razdelitvi skupnega premoženja – nesklepčnost tožbe
Ker je le tožnik (zaradi prezadolženosti) sklepal pogodbo o razdelitvi skupnega premoženja (v obliki notarskega zapisa), toženka pa ne, ne gre za navidezno pogodbo. Dokazno breme, da sta s toženko želela nekaj drugega in ne tisto, kar sta dala zapisati v pogodbi, je na strani tožnika.
Tožba na ugotovitev delne ničnosti sporazuma o razdelitvi skupnega premoženja, ki se nanaša le na eno stanovanje, ni sklepčna. Bistvo skupnega premoženja je ugotavljanje obsega in nato ob neizpodbijani zakonski domnevi polovice tudi razdružitev, zato ni mogoče zahtevati le delne ničnosti glede enega stanovanja.
vrnitev v prejšnje stanje – predlog za vrnitev v prejšnje stanje - dopustnost predloga – oprava zamujenega dejanja
Prvostopenjsko sodišče je zaradi neizpolnjenega pogoja za dopustnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ker pritožnica istočasno ni opravila zamujenega procesnega dejanja (vložila odgovor na tožbo), predlog kot nedopusten zavrglo. Ni res, da prvostopenjsko sodišče ne bi več smelo izdati izpodbijanega sklepa, čim je razpisalo narok za obravnavo predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ker je s tem implicitno štelo, da predlog ni niti prepozen, niti nedovoljen. Dokler namreč sodišče o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ne odloči, ima možnost izdati tudi z izpodbijanim sklepom sprejeto odločitev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062886
OZ člen 198. SPZ člen 66.
uporabnina za nezmožnost uporabe solastnega dela nepremičnine – plačilo uporabnine – korist od uporabe nepremičnine – uporaba tuje stvari v svojo korist – substancirano prerekanje – obrazloženo prerekanje
Tožnica ne uživa posesti nepremičnine na svojem solastninskem deležu, ker ji je toženec uporabo hiše prepovedal. Zato je upravičena do odmene za uporabo njenega solastnega deleža.
ZTLR člen 54, 54/2. SPZ člen 212, 217, 217/2, 222. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
priposestvovanje služnosti – nepravo priposestvovanje – obseg uporabe poti - razširitev služnosti – potrebe gospodujočega zemljišča
Zgolj uporaba modernih prometnih sredstev in mehanizacije ter povečanje števila voženj v posledici tehničnega napredka ne pomenita razširitve služnosti, če je namen uporabe gospodujočega zemljišča ostal isti.
KZ-1 člen 57, 307, 307/1. ZOro-1 člen 4, 4/1, 25, 28, 28/2, 81, 81/1, 81/1-7. ZKP člen 92, 92/2, 92/2/1-6, 95, 95/4, 98, 98/1, 372, 372-1, 383, 383/1.
kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja – znaki prekrška – protipravna hramba vojaškega orožja
Stališče pritožbe, da dejanje obdolženca nima zakonskih znakov kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja po prvem odstavku 307. člena KZ-1, temveč kvečjemu znake prekrška iz 7. točke prvega odstavka 81. člena Zakona o orožju, v kolikor gre za protipravno hrambo orožja, ni pravilna. Obdolženec je protipravno hranil vojaško orožje, katerega promet posamezniku ni dovoljen, v 7. točki prvega odstavka 81. člena Zakona o orožju pa je sankcionirana tista hramba orožja, ki ni skladna z določbami 25. člena Zakona o orožju, ki določajo način hrambe, ki mora biti tak, da orožje ne pride v roke neupravičeni osebi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL0062361
ZKZ člen 23. OZ člen 512.
predkupna pravica po ZKZ – kršitev predkupne pravice – razveljavitev prodajne pogodbe – sklenitev prodajne pogodbe
Predkupnemu upravičencu, ki mu je bila predkupna pravica po ZKZ kršena, OZ v prvi vrsti nalaga s tožbo izpodbijati prodajno pogodbo, na podlagi katere je bila njegova predkupna pravica kršena. Šele, če je njegovemu tožbenemu zahtevku ugodeno in prodajna pogodba razveljavljena, je mogoče ugoditi tožbenemu zahtevku na sklenitev pogodbe.
dokazna ocena – ocena verodostojnosti priče – družinska povezanost stranke in prič - dokazni standard - izključitev razumnega dvoma
ZPP uzakonja prosto presojo dokazov in daje (le) metodične napotke za dokazno oceno. Sodišče mora opraviti analizo vsakega posameznega dokaznega sredstva oz. navesti argumente njegove dokazne (ne)vrednosti. Skrbnost dokazne ocene nalaga sodišču navedbo kriterijev prepričljivosti. Po oceni vsakega posameznega dokaza pride na vrsto primerjava posameznih dokazov med seboj, pri čemer se vsi tisti dokazi, ki govore za resničnost ali neresničnost neke trditve o dejstvu, združijo v celoto. Končna ocena upošteva še celoto procesnega dogajanja, zlasti procesna dejanja strank, njihove navedbe, način sodelovanja v postopku, nespornost določenih dejstev, način pravdanja itd. (uspeh dokaznega postopka).
upravljanje in uveljavljanje avtorskih pravic – kolektivno upravljanje – neuporaba podzakonskega predpisa – exceptio illegalis – tarifa SAZAS – učinek pravnega pravila – načelo pravne države
Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (1998) ni mogoče uporabiti, ker ni bil sprejet po predpisanem postopku. 11. člen Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del je nepopolno (nesamostojno) pravno pravilo, zato brez dodatne konstitutivne sestavine nima neposrednega učinka na s tarifo določene obveznosti uporabnikov in pravice avtorjev.
motenje posesti - motenje soposesti - motilno ravnanje – obstoj druge poti
V predmetni zadevi ni pravno odločilno dejstvo, ali imajo tožniki do nepremičnine še kakšno drugo pot ali ne. Obstoj morebitne druge poti je lahko relevanten pri institutu nujne poti, pri posestnem varstvu pa daje sodišče varstvo glede na zadnje stanje posest in nastalo motenje, v razmerju med več posestniki iste stvari pa se kot navedeno šteje za motilno vsako ravnanje, ki samovoljno spreminja ali ovira dotedanji način izvrševanja posesti.
zavrženje tožbe – litispendenca – višji tožbeni zahtevek - začetek teka pravde
V skladu z določbo 189. člena ZPP začne pravda teči z vročitvijo tožbe toženi stranki. Dokler pravda teče, se ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istima strankama, če pa se začne, sodišče zavrže tožbo. V konkretnem primeru bo torej treba ugotoviti, v katerem postopku je bila tožba prej vročena toženi stranki v odgovor, od tega pa je odvisno, katero tožbo je treba zaradi litispendence zavreči, deloma ali v celoti.
motenje posesti – nadaljevano motilno ravnanje – rok za vložitev motenjske tožbe
Pri nadaljevanih motilnih ravnanjih začne teči rok za vložitev motenjske tožbe tedaj, ko je posestnik zvedel za prvo motilno ravnanje in za tistega, ki je posest motil.