plača – dodatek k plači – preplačilo – neupravičena obogatitev
Tožeča stranka je toženi stranki v času delovnega razmerja izplačala 1.250,24 EUR bruto oziroma 783,75 EUR neto iz naslova dodatka za nedeljsko delo, dodatka za delo na praznik in iz naslova stimulacije za nebolniščino, do katerih tožena stranka ni bila upravičena na podlagi pogodbe o zaposlitvi in delovnopravnih predpisov. Kljub preplačilu tožeča stranka izplačanih zneskov ne more zahtevati nazaj, saj je sama odredila, da se toženi stranki dodatki in stimulacija izplačajo, pri čemer je vedela oziroma bi morala vedeti, da tožena stranka do njih ni upravičena.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2. Kolektivna pogodba za dejavnost gostinstva in turizma Slovenije člen 24.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro presežnih delavcev – veljavnost kolektivne pogodbe
Kolektivna pogodba velja za delodajalce v skladu z določbami o stvarni veljavnosti. Ker dejavnost, s katero se ukvarja tožena stranka (dejavnost marin), sodi na seznam dejavnosti, za katere velja Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije, ki vsebuje kriterije za izbiro med presežnimi delavci, je bila tožena stranka pred podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga te kriterije dolžna upoštevati in tožnico primerjati z ostalima delavkama, ki sta delali na recepciji.
ZPP člen 139, 139/3, 142, 142/3, 142/4, 277, 277/2, 318.
zamudna sodba – odgovor na tožbo – vročanje – samostojni podjetnik posameznik
Toženi stranki – samostojnemu podjetniku posamezniku – je bila tožba pravilno poslana s pozivom na odgovor na naslov, ki je vpisan v Poslovni register Slovenije (Ajpes) in ki je bil naveden v tožbi. Ker kljub temu odgovora na tožbo ni podala v zakonskem roku, so bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.
URS člen 49. ZDR člen 38, 38/1. ZOdvT tarifna številk 3100, 3102.
konkurenčna klavzula – kršitev konkurenčne klavzule – tehnična, proizvodna in poslovna znanja – pavšalna odškodnina – stroški postopka – nagrada za postopek – nagrada za narok
Tehnična, proizvodna in poslovna znanja so splošen pojem, ki ga mora v vsakem primeru konkretizirati delodajalec, ki ta znanja ščiti s konkurenčno klavzulo. Ker v presojanem primeru tožeča stranka teh znanj ni konkretizirala niti ni dokazala, da bi tožnik taka znanja uporabil pri novem delodajalcu (uporabil je le znanja prodajalca, katera bi lahko pridobil pri katerikoli družbi, ki se ukvarja s prodajo), tožbeni zahtevek za plačilo pavšalne odškodnine zaradi kršitve konkurenčne klavzule ni utemeljen.
Z namenom določitve takega sistema nagrajevanja, ki bo odvetnike in stranke spodbujal k čim hitrejši rešitvi spora, je v ZOdvT določena le ena nagrada za postopek, ena nagrada za narok in ena nagrada za sporazum. Iz tega razloga tožnik ni upravičen do nagrade za vsak narok posebej, ampak le do ene nagrade za narok, ki zajema vse pred sodiščem prve stopnje opravljene naroke.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – posebno varstvo pred odpovedjo – starejši delavec
Tožnici je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana nezakonito, saj je tožena stranka izdala začasni sklep o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, v kateri je navedla, da je delo tožnice postalo trajno nepotrebno in da bo ob izpolnitvi minimalnih pogojev za upokojitev prejela dokončni sklep o odpovedi. Izdaje začasnih in dokončnih sklepov o odpovedi ZDR ne predvideva, tožnica pa je kot starejša delavka tudi uživala posebno varstvo pred odpovedjo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – sodno varstvo
Delodajalec ne more s samostojno tožbo izpodbijati odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo poda delavec, četudi gre za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, jo mora delodajalec upoštevati. Delavca ne more prisiliti, da ostane v delovnem razmerju niti se ne more sklicevati na dejstvo, da je po prejemu odpovedi delavca sam odpovedal pogodbo o zaposlitvi. Pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca lahko le v sporu, ki ga sproži delavec, ugovarja, da odpoved ni zakonita oziroma da niso podani pogoji za izplačilo odpravnine in odškodnine.
stroški postopka – spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – odškodnina
Četudi delavec namesto reintegracije po ugotovitvi nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi zahteva (sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi in) plačilo odškodnine, gre za spor o prenehanju delovnega razmerja, v katerem delodajalec sam krije svoje stroške postopka ne glede na izid spora.
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-5. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 43/1, 43/2, 45, 45/1, 45/1-1.
zdraviliško zdravljenje – naravno zdravilno sredstvo
Ker pri tožnici ni šlo za stanje po težji poškodbi, temveč se je izvajalo le konzervativno zdravljenje, poleg tega pa je bilo izvajanje hidroterapije kontraindicirano, ni upravičena do zdraviliškega zdravljenja. .
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – nova škoda – vzročna zveza
Škoda, ki je tožniku nastala po operaciji leta 2005, v kateri so mu odstranili vijake, je posledica več vzrokov, ki so sodelovali v časovnem zaporedju. Ti vzroki imajo različen pomen. Ker dejstvo, da je bil tožnik v letu 1981 poškodovan v delovni nezgodi, po kateri so mu v koleno vstavili vijake, po običajnem teku stvari ne bi privedlo do posledic, kot jih je utrpel v konkretnem primeru, med ravnanjem tožene stranke (nekdanjega delodajalca tožnika, pri katerem je prišlo do delovne nezgode) in škodo, opisano v tožbi, ni pravnorelevantne vzročne zveze. Nadaljnji dogodki so k nastanku škode bistveno prispevali, tako prometna nesreča, zaradi katere je bilo treba opraviti operacijo z odstranitvijo vijakov, kot zaplet pri zdravljenju, zaradi katerega je prišlo do bakterijskega vnetja.
Odločba o prevedbi naziva ne predstavlja odločbe o prvi razporeditvi po uveljavitvi ZJU oziroma odločbe o plači. Šele na podlagi sprejetega akta o sistemizaciji, ki je skladen z ZJU in podzakonskimi predpisi, je tožena stranka tožnika razporedila in mu z odločbo določila plačo. Na podlagi te odločbe je tožnik upravičen do izplačila plače, določene za uradniški naziv na podlagi odločbe o prevedbi naziva.
Za utemeljenost tožbenega zahtevka iz naslova razlike v plači med plačo, ki jo je tožnica prejemala, in plačo, do katere bi bila upravičena za delo, katerega naj bi dejansko opravljala, ne zadošča le ugotovitev, da je tožnica opravljala delo drugega delovnega mesta, ampak ji je morala to delo naložiti tožena stranka (delodajalec, nadrejeni delavec).
denarna socialna pomoč – napačna navedba tožene stranke
Ker zavarovanec, če je zaradi očitne pomote v tožbi napačno navedel toženo stranko, lahko spremeni navedbo tožene stranke najkasneje do konca poravnalnega naroka, oziroma če ni poravnalnega naroka, do sprejema dokaznega sklepa na prvem naroku za glavno obravnavo, pri čemer se sprememba navedbe tožeče stranke ne šteje za spremembo tožbe, je sodišče prve stopnje tožničino tožbo zoper dokončno odločbo drugostopenjskega organa, ki je v tožbi kot toženo stranko navedla prvostopenjski organ, neutemeljeno zavrglo po prejemu tožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0062022
ZOR člen 154. ZGJS člen 53. ZJC člen 5, 8.
spor majhne vrednosti – pomanjkljiv pravni pouk - odgovornost upravljalca in lastnika javnih cest – odškodninska odgovornost koncendenta - subsidiarna odgovornost
Omejitev iz 1. odstavka 458. člena ZPP velja tudi v primeru, če izdana prvostopenjska sodba ne vsebuje popolnega pravnega pouka, v katerem bi sodišči stranki opozorilo na omejitev. Navedena opustitev strankam namreč ni mogla povzročiti nobenih škodljivih posledic.
Odgovornost subsidiarnega zavezanca po splošnih obligacijskih pravilih nastopi takoj, ko primarni zavezanec izpolnitev odkloni in se nikakor ne zahteva, da bi moral upravičenec najprej poskušati iztožiti terjatev od primarnega zavezanca.
Pristavka v 53. členu ZGJS „če s koncesijsko pogodbo ni dogovorjena drugačna vrsta odgovornosti“ ni mogoče razumeti tako, da lahko koncendent z učinkom za tretje svojo odgovornost za škodo prenese na koncesionarja.
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 272, 272/1, 272/1-1, 272/2.
izpodbijanje v stečaju - izpodbijanje domneve obstoja objektivnega pogoja izpodbojnosti
Ker izpodbijana plačila toženi stranki niso bila izvršena izven časovnih mejah ugotovljene poslovne prakse med pravdnima strankama, je prvostopenjsko sodišče pravilno sklepalo na neizkazanost objektivnega pogoja izpodbojnosti, saj je tožena stranka na osnovi navedenih dejanskih ugotovitev uspela izpodbiti zakonsko domnevo iz 1. točke 1. odstavka 272. člena ZFPPIPP.
Tožena stranka kot podjetnik posameznik nima pravice do oprostitve plačila sodnih taks za vse vloge, ampak le za vloge, pri katerih je plačilo sodne takse procesna predpostavka. Ker odgovor na tožbo med te vloge ne sodi, predlog za oprostitev plačila sodnih taks v zvezi z odgovorom na tožbo ni utemeljen.
ZDR člen 109. OZ člen 299, 299/1, 378. Kolektivna pogodba za tekstilne, oblačilne, usnjarske in usnjarsko predelovalne dejavnosti Slovenije člen 18.
odpravnina – obročno plačilo
Upoštevaje, da obročno plačilo odpravnine nima zakonske podlage in da sporazum o obročnem plačilu odpravnine med strankama ni bil sklenjen, ima tožnica pravico do enkratnega izplačila odpravnine.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - neizbrani kandidat - sodno varstvo
Tožnica bi morala tožbeni zahtevek za transformacijo delovnega razmerja iz določenega časa v nedoločen čas zaradi nezakonite sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas uveljavljati najkasneje v 30 dneh od prenehanja pogodbe o zaposlitvi, da bi bila tožba dopustna.
Niti ZDR niti drugi predpisi ne dajejo podlage za reintegracijski zahtevek neizbranega kandidata, saj je sodno varstvo, ki ga ima na razpolago neizbrani kandidat, omejeno na uveljavljanje odškodninskega zahtevka zaradi kršitve prepovedi diskriminacije.
Upoštevaje, da je tožnik mlad delavec, katerega poklic ni deficitaren, da se je v štirih mesecih po prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki ponovno zaposlil, da nima družine in da živi pri mami ter da vsaka neutemeljena odpoved pogodbe o zaposlitvi psihološko negativno vpliva na posameznika, je prisojena odškodnina ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi v višini ene mesečne plače, izplačane v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo, primerna.
ZPP člen 242. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 5, 6, 7.
priča – potni stroški
Ker je na relaciji od pričinega delovnega mesta do zaslišanja na sodišču prve stopnje zagotovljen mestni promet kot najcenejše prevozno sredstvo, je priča upravičena le do povrnitve potnih stroškov v višini cene vozovnice za mestni promet v obe smeri, ne pa v višini cene vožnje s taksijem.
ZDR člen 85, 85/1. ZDSS-1 člen 43, 43/4. ZIZ člen 272.
začasna odredba – zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni mogoče izdati začasne odredbe na podlagi 85. čl. ZDR. Predlog za izdajo začasne odredbe za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi v tem primeru ni utemeljen.