drugo ustrezno delo - nadomestilo za invalidnost - pravice na podlagi invalidnosti - nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno delo
Pri pravici do nadomestila iz invalidskega zavarovanja, ki ga tožnica kot invalid III. kategorije invalidnosti po določbah prej veljavnega ZPIZ uveljavlja za čas od 1. 10. 2005 do 23. 4. 2007, je treba upoštevati delo, ki ga je tožnica opravljala, preden ji je dne 31. 12. 2004 prenehalo delovno razmerje (do 30. 9. 2005 je prejemala denarno nadomestilo med brezposelnostjo), in za to delo ugotavljati, ali je bilo ustrezno glede na njeno tedanjo delovno zmožnost, kot je bila na podlagi določb ZPIZ ugotovljena v invalidskem postopku v letu 1996. Tožnica v obdobju do 31. 12. 2004 ni uveljavila novih pravic iz invalidskega zavarovanja po ZPIZ-1, tudi v postopku za priznanje novih pravic, uvedenem v letu 2005 po ZPIZ-1, pa ni pridobila novih pravic na podlagi v tem postopku ugotovljene oziroma spremenjene invalidnosti. To pomeni, da ob zato izpolnjenih pogojih pridobi pravico do nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno delo iz 124. člena ZPIZ, ne pa pravice do nadomestila za invalidnost iz 94. člena ZPIZ-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro presežnih delavcev
S tem, ko so se pogodbene stranke podjetniške kolektivne pogodbe v 18. členu te pogodbe dogovorile o načinu določanja presežnih delavcev, pri čemer uporabe tega člena niso omejile le na primere odpovedi pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, je bila tožena strank ta člen dolžna spoštovati ne glede na to, koliko delavcem je nameravala podati odpoved. Iz tega razloga bi morala za zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga upoštevati redno mesečno delovno uspešnost tožnika in ostalih primerljivih delavcev za zadnje tri mesece pred uvedbo postopka odpovedi, kot je določeno v podjetniški kolektivni pogodbi.
Upoštevaje, da je tožnik mlad delavec, katerega poklic ni deficitaren, da se je v štirih mesecih po prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki ponovno zaposlil, da nima družine in da živi pri mami ter da vsaka neutemeljena odpoved pogodbe o zaposlitvi psihološko negativno vpliva na posameznika, je prisojena odškodnina ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi v višini ene mesečne plače, izplačane v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo, primerna.
stroški postopka – spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – odškodnina
Četudi delavec namesto reintegracije po ugotovitvi nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi zahteva (sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi in) plačilo odškodnine, gre za spor o prenehanju delovnega razmerja, v katerem delodajalec sam krije svoje stroške postopka ne glede na izid spora.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2. Kolektivna pogodba za dejavnost gostinstva in turizma Slovenije člen 24.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro presežnih delavcev – veljavnost kolektivne pogodbe
Kolektivna pogodba velja za delodajalce v skladu z določbami o stvarni veljavnosti. Ker dejavnost, s katero se ukvarja tožena stranka (dejavnost marin), sodi na seznam dejavnosti, za katere velja Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije, ki vsebuje kriterije za izbiro med presežnimi delavci, je bila tožena stranka pred podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga te kriterije dolžna upoštevati in tožnico primerjati z ostalima delavkama, ki sta delali na recepciji.
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 272, 272/1, 272/1-1, 272/2.
izpodbijanje v stečaju - izpodbijanje domneve obstoja objektivnega pogoja izpodbojnosti
Ker izpodbijana plačila toženi stranki niso bila izvršena izven časovnih mejah ugotovljene poslovne prakse med pravdnima strankama, je prvostopenjsko sodišče pravilno sklepalo na neizkazanost objektivnega pogoja izpodbojnosti, saj je tožena stranka na osnovi navedenih dejanskih ugotovitev uspela izpodbiti zakonsko domnevo iz 1. točke 1. odstavka 272. člena ZFPPIPP.
vrnitev v prejšnje stanje – nedopusten predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje, v katerem je tožena stranka le navajala, da zaradi odsotnosti ni bila zmožna podati odgovora na tožbo, odgovora za tožbo pa ni priložila, je nedopusten.
OZ člen 404. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5. ZGD člen 394.
regresni zahtevek delničarja izbrisane družbe - materialna predpostavka za utemeljenost regresnega zahtevka – solidarni dolžniki – aktivni delničar izbrisane družbe – pasivni delničar izbrisane družbe
Ker se tožeča stranka sklicuje na izpolnitev obveznosti upniku izbrisane družbe, je materialna predpostavka za utemeljenost regresnega zahtevka tožeče stranke, da sta imela tako tožeča stranka kot drugotožena stranka položaj aktivnega delničarja v izbrisani družbi. Samo v takšnem primeru je vzpostavljeno materialnopravno razmerje, ki daje tožniku upravičenje do sorazmernega poplačila od drugotožene stranke. S tem, ko se je sama tožeča stranka v trditvenih navedbah sklicevala med drugim tudi na svoj položaj kot pasivnega manjšinskega delničarja izbrisane družbe, je s tem zanikala materialnopravno razmerje do drugotožene stranke v smislu dveh solidarno odgovornih družbenikov upnikom izbrisane družbe.
Ker prvotožena stranka na tožbo, ki ji je bila pravilno vročena, ni odgovorila in ker je bil tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine (delno) sklepčen, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo (delno) zamudno sodbo, s kateri je prvotoženi stranki naložilo plačilo (dela) vtoževane odškodnine. Na pravilnost navedene odločitve ne vpliva dejstvo, da je drugotožena stranka na tožbo pravočasno odgovorila, saj sta bili toženi stranki kot dolžnika nedeljive obveznosti navadna in ne enotna sospornika. Kot navadna sospornika sta bili toženi stranki samostojni stranki, tako da dejanja oziroma opustitve ene nista koristili oziroma ne škodovali drugi stranki.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - neizbrani kandidat - sodno varstvo
Tožnica bi morala tožbeni zahtevek za transformacijo delovnega razmerja iz določenega časa v nedoločen čas zaradi nezakonite sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas uveljavljati najkasneje v 30 dneh od prenehanja pogodbe o zaposlitvi, da bi bila tožba dopustna.
Niti ZDR niti drugi predpisi ne dajejo podlage za reintegracijski zahtevek neizbranega kandidata, saj je sodno varstvo, ki ga ima na razpolago neizbrani kandidat, omejeno na uveljavljanje odškodninskega zahtevka zaradi kršitve prepovedi diskriminacije.
URS člen 49. ZDR člen 38, 38/1. ZOdvT tarifna številk 3100, 3102.
konkurenčna klavzula – kršitev konkurenčne klavzule – tehnična, proizvodna in poslovna znanja – pavšalna odškodnina – stroški postopka – nagrada za postopek – nagrada za narok
Tehnična, proizvodna in poslovna znanja so splošen pojem, ki ga mora v vsakem primeru konkretizirati delodajalec, ki ta znanja ščiti s konkurenčno klavzulo. Ker v presojanem primeru tožeča stranka teh znanj ni konkretizirala niti ni dokazala, da bi tožnik taka znanja uporabil pri novem delodajalcu (uporabil je le znanja prodajalca, katera bi lahko pridobil pri katerikoli družbi, ki se ukvarja s prodajo), tožbeni zahtevek za plačilo pavšalne odškodnine zaradi kršitve konkurenčne klavzule ni utemeljen.
Z namenom določitve takega sistema nagrajevanja, ki bo odvetnike in stranke spodbujal k čim hitrejši rešitvi spora, je v ZOdvT določena le ena nagrada za postopek, ena nagrada za narok in ena nagrada za sporazum. Iz tega razloga tožnik ni upravičen do nagrade za vsak narok posebej, ampak le do ene nagrade za narok, ki zajema vse pred sodiščem prve stopnje opravljene naroke.
KZ člen 68, 68/2, 107, 325, 325/1, 325/2-1. ZKP člen 95, 95/1, 96, 96/1,358, 358-3, 371, 371/1, 371/1-11, 383, 392, 392/1. ZVCP člen 30, 30/2, 32, 32/1, 32/1-1, 44, 44/1.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti – vzročna zveza – krivda – protipredpisna vožnja
Pri kaznivem dejanju povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po 325. členu KZ ni vzročne zveze brez protipredpisne vožnje in ni krivde brez vzročne zveze ter obratno, krivda predpostavlja obstoj vzročne zveze, ta pa protipredpisnost vožnje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov – kriteriji za izbiro presežnih delavcev – kriterij delovne uspešnosti – kriterij zdravstvenega stanja
Ker tožena stranka pri izbiri tožnice kot presežne delavke ni pravilno uporabila kriterija delovne uspešnosti (ker je o dodatnih znanjih sklepala le na podlagi naziva delovnega mesta in ni ugotavljala, kaj je tožnica dejansko delala in katere operacije v delovnem procesu je obvladala) in kriterija zdravstvenega stanja (ker ni upoštevala bolezni tožnice), redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni zakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog
Tožena stranka ni dokazala utemeljenega poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi (finančne težave), saj je bilo v postopku pred sodiščem prve stopnje ugotovljeno, da je v istem obdobju zaposlovala nove delavce za določen čas za opravljanje istih del, kot jih je opravljal tožnik.
invalidnost - invalid I. kategorije - zaključek zdravljenja
Za čas, ko je pri tožniku še potekalo zdravljenje, ni šlo za stanje trajne (ampak začasne) nezmožnosti za delo, na podlagi katere mu ni mogoče priznati pravic iz invalidskega zavarovanja. Šele ko je bilo ugotovljeno, da zdravljenje ni uspešno in da ni pričakovati izboljšanja, je bilo zdravljenje zaključeno. Ta dan je treba šteti kot dan nastanka invalidnosti.
Zahteva za ločitev zapuščine od dedičevega premoženja se namreč lahko nanaša samo na ločitev celotne zapuščine in ne njenih posameznih delov (primerjaj Kreč - Pavić, Narodne novine, Zagreb 1964), pri čemer je upnik, ki je predlagal ločitev zapuščine, dolžan sprožiti ustrezen postopek za poplačilo svoje terjatve po pravilih izvršilnega postopka. Inštitut ločitve zapuščine s samo izdajo sklepa o ločitvi, popisu in cenitvi zapuščine namreč še ne bo dosegel svojega namena. V takšnem primeru bo prekinitev zapuščinskega postopka smiselna, saj (pravilna) izdaja sklepa o dedovanju niti ni mogoča. Obseg zapuščine bo namreč znan šele po tem, ko se zaključi izvršilni postopek, ki ga je sprožil upnik za poplačilo svoje terjatve. Premoženje zapustnika, iz katerega se bo poplačala terjatev upnika, namreč niti ni prešlo v obseg zapuščine, zaradi česar niti ni prešlo na dediče. V kolikor bo sodišče prve stopnje sledilo predlogu upnice D. d.d. za ločitev zapuščine, naj upošteva, kar je samo že ugotovilo, da so se zakoniti dediči zapustnika dedovanju odpovedali, kar pomeni, da ni dedičev, in da upoštevaje 9. člen ZD postane zapuščina brez dedičev last države RS. Pravica države, da pridobi zapuščino brez dediča ni dedna pravica, ne gre za zakonito dedovanje, temveč za poseben način prehoda premoženja, ki je z zapustnikovo smrtjo ostalo brez gospodarja, gre za prehod sui generis (primerjaj Dedno pravo, Karel Zupančič, Viktorija Žnidaršič Skubic, tretja, spremenjena in dopolnjena izdaja, Uradni list, Ljubljana 2009, razdelek 3.3.4.). Država torej ni dedič v smislu ZD, 143. člen ZD pa določa, da lahko zapustnikovi upniki v treh mesecih od uvedbe dedovanja zahtevajo, da se zapuščina loči od dedičevega premoženja. Pa tudi sicer je bistven namen te določbe po pravni teoriji dejansko zavarovati interese zapustnikovih upnikov v primerih, ko ti konkurirajo z upniki samih dedičev.
ZPP člen 139, 139/3, 142, 142/3, 142/4, 277, 277/2, 318.
zamudna sodba – odgovor na tožbo – vročanje – samostojni podjetnik posameznik
Toženi stranki – samostojnemu podjetniku posamezniku – je bila tožba pravilno poslana s pozivom na odgovor na naslov, ki je vpisan v Poslovni register Slovenije (Ajpes) in ki je bil naveden v tožbi. Ker kljub temu odgovora na tožbo ni podala v zakonskem roku, so bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL0062024
SZ člen 22, 22/2, 28. ZTLR člen 15, 15/2. ZOR člen 26, 149. ZPP člen 285.
upravljanje soseske - stroški upravljanja - soglasje lastnikov - pogodba o upravljanju - pogodba v korist tretjega - neupravičena pridobitev - verzija - ključ delitve stroškov upravljanja
Določila tedaj veljavnega SZ in ZTLR niso omogočala, da bi bil upravnik v posamezni stanovanjski hiši izbran z večino solastniških deležev celotne soseske. Na ta način bi bil lahko upravnik izbran kvečjemu za upravljanje skupnega funkcionalnega zemljišča, skupnih objektov in naprav, več stanovanjskih hiš (soseske), ne pa za uresničevanje odločitev lastnikov in opravljanje ostalih nalog iz 28. člena SZ znotraj posameznega stanovanjskega objekta.
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-5. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 43/1, 43/2, 45, 45/1, 45/1-1.
zdraviliško zdravljenje – naravno zdravilno sredstvo
Ker pri tožnici ni šlo za stanje po težji poškodbi, temveč se je izvajalo le konzervativno zdravljenje, poleg tega pa je bilo izvajanje hidroterapije kontraindicirano, ni upravičena do zdraviliškega zdravljenja. .
denarna socialna pomoč – napačna navedba tožene stranke
Ker zavarovanec, če je zaradi očitne pomote v tožbi napačno navedel toženo stranko, lahko spremeni navedbo tožene stranke najkasneje do konca poravnalnega naroka, oziroma če ni poravnalnega naroka, do sprejema dokaznega sklepa na prvem naroku za glavno obravnavo, pri čemer se sprememba navedbe tožeče stranke ne šteje za spremembo tožbe, je sodišče prve stopnje tožničino tožbo zoper dokončno odločbo drugostopenjskega organa, ki je v tožbi kot toženo stranko navedla prvostopenjski organ, neutemeljeno zavrglo po prejemu tožbe.