zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - druga odločba - stroški kazenskega postopka
Zahteva za varstvo zakonitosti je vložena zoper pravnomočni sklep, s katerim je sodišče odločilo o zahtevku za povrnitev stroškov, torej ne gre za odločbo, s katero bi bil kazenski postopek zoper obtoženca končan.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - razlogi za prenos - dvom v nepristranskost sodnika
Dejstvo, da ima sodišče, ki je pristojno za sojenje mladoletnika, v tej zadevi status oškodovanca, pomeni tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.
Besedna zveza "neogibno potrebno za varnost ljudi" se ne nanaša samo na neposredno ogrožanje življenja in telesa posameznika, temveč lahko zajema tudi premoženjska kazniva dejanja. Nevarnost ponavljanja premoženjskih deliktov bo praviloma odtehtala poseg v osebno svobodo obdolženca le v primeru kaznivih dejanj s prvinami nasilja ali drugačnega poseganja v najpomembnejše ustavno varovane dobrine.
Ne glede na dejstvo, da je v obravnavani zadevi zahtevo za varstvo zakonitosti vložila pooblaščenka oškodovanke kot tožilke in torej ne gre za osebo, ki bi imela pravico vložiti to izredno pravno sredstvo po določbah ZKP, je treba ugotoviti, da niti po vsebini ne gre za tako odločbo, pri kateri bi bilo od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse, in niti katerega od takih vprašanj zahteva sama ne uveljavlja.
ZP-1 člen 56, 56/4, 57, 57/1, 57/5, 156-1. ZJRM člen 6, 6/1.
opis prekrška – zakonski znaki prekrška
„Občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu“ (v konkretnem primeru občutek ponižanosti in ogroženosti) predstavlja zakonski znak, ki ga v izreku odločbe o prekršku ali kratkem opisu dejanskega stanja ni mogoče oziroma ni smiselno konkretizirati z dejstvi, saj je dovolj določno opredeljen v zakonu.
povrnitev nepremoženjske škode - objektivna odgovornost - odgovornost imetnika nevarne stvari - trk motornega vozila in pešca - alkoholiziranost - ravnanje oškodovanca - deljena odgovornost
Tožnik od tožencev zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki jo je kot pešec utrpel v prometni nesreči. Izhodišče presoje je objektivna odgovornost imetnika nevarne stvari. Ker se nepričakovanost dogodka presoja po strogem merilu skrajne skrbnosti, dejanja v danih okoliščinah (deloven dan, pozimi ob 19.45, ko je bila že tema, naselje in bližina križišč) ni mogoče šteti za nepričakovanega, kar bi imelo za posledico popolno oprostitev odgovornosti drugega toženca.
Voznik razen s tem, da je imetnik nevarne stvari, zaradi česar je v izhodišču podana njegova objektivna odškodninska odgovornost, ni v ničemer (dodatno) prispeval k nastanku škode, peščevo aktivno ravnanje pa je pomenilo odločilen prispevek k njegovemu nastanku; nesreči bi se z najosnovnejšo skrbnostjo in previdnostjo zlahka izognil. Kljub temu je zaradi pomena (povečane) nevarnosti, ki jo za nastanek škode predstavlja motorno vozilo (samo po sebi), prispevek voznika 20 %.
Za presojo, ali gre pri preiskavi vozila za preiskovalno dejanje, ki terja spoštovanje kavtel o hišni preiskavi, je odločilno, kje so se odkriti oziroma zaseženi predmeti nahajali, in ali so policisti najdene predmete odpirali oziroma razstavljali.
Ker je bilo mogoče predmete pridobiti neodvisno od obsojenčeve volje, policista, ki obsojencu pred zasegom predmetov nista dala pravnega pouka po četrtem odstavku 148. člena ZKP, nista ravnala v nasprotju z določili ZKP in Ustave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0018564
URS člen 15, 15/3, 22. ZMed člen 39, 39/2. ZPP člen 342.
mediji - pravica do objave popravka - postopek s pritožbo - vročitev odgovora na pritožbo - kolizija ustavnih pravic - pravica do izjave v postopku
Po prepričanju Vrhovnega sodišča je zakonodajalec tudi v ureditvi postopka po ZMed imel ustavno dopusten razlog, da je v postopku s pritožbo zoper odločitve o pravici do objave popravka ali odgovora izključil uporabo določb ZPP glede vročitve pritožbe nasprotni stranki in možnost odgovora na pritožbo. Razlog učinkovitosti in pospešitve postopka je namreč pri odločitvi v zvezi s pravico do popravka ali odgovora ključen, saj lahko daljši časovni zamik pravico popolnoma izvotli. Vendar pa omenjeni ustavno legitimni cilj v zadevnih primerih, ko sodišče druge stopnje odločitev sodišča prve stopnje spremeni, premočno trči od ustavno pravico do izjave nasprotne stranke.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VS0018591
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 103/3, 107, 112. URS člen 33, 158. ZIKS člen 145.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - originarna pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa - pravnomočnost - res iudicata - vrnitev zaplenjene nepremičnine - odpoved najemne pogodbe - plačilo najemnine - izpraznitev stanovanja - pravica do zasebne lastnine
Na postavljeno vprašanje je že odgovorilo Ustavno sodišče v odločbiUp-457/09-21 z dne 28. 9. 2011. Pojasnilo je, da načelo pravnomočnosti iz158. člena Ustave zagotavlja nespremenljivost pravnih razmerij, urejenih s posamičnimi upravnimi ali sodnimi akti, predvsem zato, da bi se varovale pridobljene pravice. Poseg v lastninsko pravico, ki temelji na pravnomočni oblikovalni odločbi pristojnega organa, ne da bi bila ta odločba odpravljena, razveljavljena ali spremenjena iz razloga in po postopku, določenem z zakonom, oziroma ne da bi bili po takšnem postopku drugače odstranjeni njeni učinki, je kršitev pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. V pravdnem postopku tako ni mogoče popravljati napak, storjenih v postopku denacionalizacije.
Neutemeljeno je stališče zahteve, da je bil obsojenec prisiljen k priznanju krivde za eno kaznivo dejanje in nato z izpodbijano pravnomočno sodbo obsojen za drugo kaznivo dejanje. Obsojenčeva zagovornica je v zahtevi za varstvo zakonitosti očitno prezrla, da je za kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja uradni osebi po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 299. člena KZ-1 predpisana kazen od enega do petih let zapora, za obsojencu očitano kaznivo dejanje pa je, v primeru priznanja krivde, obsojencu mogoče na podlagi določbe drugega odstavka 51. člena KZ-1, kazen omiliti do treh let zapora.
- ali je v obravnavanem primeru ravnanje toženca oziroma njegova opustitev odstranitve podrtega drevesa protipravno ravnanje,
- ali je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da vzročna zveza med dejanjem (opustitvijo) in škodnim dogodkom v obravnavanem primeru ni predvidljiva,
- ali je lastnik gozda dolžan preverjati stanje gozda in odstranjevati podrta drevesa ter preprečiti nastanek morebitne škode tretjim.
Po določbi 285. člena ZPP je dolžan predsednik senata med drugim postavljati vprašanja in na drug primeren način poskrbeti, da se med obravnavo navedejo vsa odločilna dejstva in dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih, sodna praksa pa je zavzela stališče, da lahko sodišče v okviru materialnega procesnega vodstva poda tudi pobudo za spremembo stvarnega (tožbenega) predloga, a z omejitvijo, da mora ta ostati v okviru tožbenega zahtevka (cilja pravde).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2008116
ZKP člen 372, 372/1. KZ-1 člen 252, 252/2.
kršitev kazenskega zakona – protipravnost – obstoj kaznivega dejanja – kazniva dejanja zoper pravni promet – ponarejanje listin
Sodišče je kot protipravno ravnanje ugotovilo obsojenčevo krivo pisno nalogo, ki jo je A. A. potreboval za pridobitev ustrezne izobrazbe in sicer dokazilo, da je strokovno usposobljen za opravljanje prevozov v cestnem prometu. Kriva pisna naloga, ki je bila uspešno opravljena, je bila podlaga za izdajo spričevala o strokovni usposobljenosti za opravljanje prevozov v cestnem prometu, spričevalo pa podlaga za pridobitev licence za opravljanje taksi prevozov.
Ker je bila z najemodajalcem, ki je bil v pravdi VI Pg 170/2006 tožen na podlagi njegove poslovne odškodninske odgovornosti, v pogodbenem odnosu le druga tožnica (najemnica), bi lahko imela le ona neposredno odškodninsko terjatev do njega. Bistveno za zavrnitev zahtevka v pravdi VI Pg 170/2006 je bilo torej dejstvo, da ni izkazala lastne škode, ki bi jo lahko uveljavljala zoper najemodajalca, saj sama prvi tožnici (podnajemnici) ni nikoli povrnila škode, ki je tej nastala zaradi kršitve podnajemne pogodbe.
dovoljenost revizije - odobritev pravnega posla - zaščitena kmetija - pomembno pravno vprašanje - nejasno vprašanje - standard natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja - nestrinjanje z zakonsko ureditvijo - neenotna praksa upravnega organa
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Revizijske navedbe, ki naj bi predstavljale pomembno pravno vprašanje so vsebinsko nejasne in nerazumljive. Iz njih bi bilo mogoče razbrati le, da revident z njimi izraža nestrinjanje z zakonsko ureditvijo dedovanja zaščitenih kmetij. Tako zastavljeno vprašanje pa ne more biti pomembno pravno vprašanje.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/3. Sporazum med Republiko Slovenijo in Zvezno Republiko Nemčijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja člen 19, 19/1, 19/3.
dovoljenost revizije – davki – akontacija dohodnine - pomembno pravno vprašanje - jezikovna razlaga - storitve, opravljene za državo – storitve, opravljene v zvezi s posli države pogodbenice
Prvi odstavek 19. člena Sporazuma med Republiko Slovenijo in Zvezno Republiko Nemčijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja (Sporazum) določa izključno pristojnost posamezne države za obdavčitev posebne vrste dohodkov, tistih, ki jih posameznik prejme za opravljanje storitev za državo pogodbenico. Tretji odstavek 19. člena Sporazuma pa določa, da se za prejemke in pokojnine za storitve, opravljene v zvezi s posli države pogodbenice, zvezne dežele, politične enote ali lokalne oblasti te države ali drugega pravnega subjekta po javnem pravu te države uporabljajo določbe 15. do 18. člena Sporazuma. Torej omejuje izjemo od sistema davčnih kreditov, ki jo vzpostavlja prvi odstavek istega člena.
Z jezikovno razlago prvega odstavka 19. člena Sporazuma je tako mogoče ugotoviti, da predmetna določba ureja zgolj dohodke od opravljenih storitev za državo pogodbenico.
dovoljenost revizije - vrednostni kriterij ni izpolnjen - konkretizacija pomembnega pravnega vprašanja - standard natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja - sklicevanje na vsebinske revizijske razloge - omejitev presoje izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije
Ker je revident revizijo vložil le po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je s tem omejil tako presojo izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije, kot s tem povezano vsebinsko presojo revizije.
Vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, s katerimi revident zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) ter tudi kršitev ustavnih pravic, brez ustrezne konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, za dovoljenost revizije ne zadostuje.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZBPP člen 30, 30/6, 40, 40/3, 40/6. ZDDV-1 člen 32, 33, 40. ZIPRS1314 člen 60a.
dovoljenost revizije - odmera nagrade in stroškov odvetniku - priglasitev stroškov - davčna stopnja - DDV - vezanost na zahtevek - vprašanje ni bistveno za odločitev - vsebina obravnavane zadeve - hude posledice niso izkazane - stranska intervencija
V tej zadevi je priznanje DDV kot izdatka najprej vprašanje uporabe ZBPP in ZOdvT ter s tem povezane dileme, ali je organ za BPP dolžan priznati odvetnikove izdatke (torej tudi DDV) le v zahtevani višini ali pa sme v delu, ki se nanaša na DDV, odločiti preko zahtevka (to bi sicer pomenilo, da tudi glede drugih izdatkov stroškovnik ni nujno okvir odločanja). Ker revizija preko ustrezno postavljenega pravnega vprašanja tega vidika ne odpira, so posledično vprašanja od 1 do 6 zaradi okoliščin konkretnega primera nebistvena.
UPRAVNI SPOR - CESTE IN CESTNI PROMET - LOKALNA SAMOUPRAVA
VS1015881
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. URS člen 2, 33, 67.
dovoljenost revizije – dovolilnica za prevoze območja za pešce – stanovalec znotraj območja za pešce - pomembno pravno vprašanje - ustavnost odloka mestne občine – že rešeno pravno vprašanje – zelo hude posledice niso izkazane
Vprašanja, ki izpostavljajo ustavnopravne vidike določene ureditve so, tako kot vsa druga pravna vprašanja, pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, če je odločitev o teh vprašanjih pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in za razvoj prava preko sodne prakse. Če se je o določenem ustavnopravnem vprašanju v svoji praksi že izreklo Vrhovno sodišče, potem po presoji Vrhovnega sodišča ponovna obravnava vprašanja brez pomembnih novih pravnih argumentov ne more doprinesti k prej navedenim ciljem.