ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZJS-1 člen 22, 22/1-3.
dovoljenost revizije - predčasna razrešitev direktorja javnega sklada - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice
Z vprašanji, ki se nanašajo na pravilnost in zakonitost postopka izdaje upravnega akta oziroma na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, kar ni predmet revizijske presoje, revident uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnil.
Ker so zelo hude posledice nedoločen pravni pojem, mora v vsakem primeru posebej revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.
ZUS-1 člen 47, 47/1, 47/2, 48. ZJU člen 84, 150, 150/1, 152a.
imenovanje v naziv - premestitev na drugo delovno mesto - prekinitev postopka upravnega spora do pravnomočne odločitve o tožbi pred delovnim sodiščem - odločitev o imenovanju v naziv pred dokončnostjo in pravnomočnostjo premestitve
Iz prvega odstavka 47. člena ZUS-1 med drugim izhaja, da je predhodno tisto vprašanje, ki je samo zase samostojna pravna celota, torej pravno vprašanje, o katerih v samostojnih postopkih odločajo pristojni organi. Samostojna in pravno celovita pa so vprašanja, ki se nanašajo na obstoj pravnega razmerja, pravice ali obveznosti (in ne na obstoj določenih dejstev). Čeprav je tako vprašanje samo zase sicer samostojna pravna celota, pa je z vidika odločanja v upravnem sporu predhodno v smislu, da je od njega odvisna meritorna odločitev, ki jo bo sprejelo sodišče. To pomeni, da je obstoj pravnega razmerja, pravice ali obveznosti del dejanskega stanja oz. predstavlja odločilno dejstvo, od katerega je odvisna odločitev sodišča v upravnem sporu. Presoja, ali in v katerih primerih je mogoče uporabiti navedeno določbo ZUS-1 v sporih o zakonitosti upravnega akta, se po naravi stvari opravi z vidika dejanske in pravne situacije v času odločanja upravnega organa, saj kasneje nastala ali spremenjena dejstva in okoliščine ne morejo narekovati ugotovitve, da je upravni organ ravnal nezakonito. To pa ob prej pojasnjeni opredelitvi predhodnega vprašanja daje podlago za sklep, da se sodišču prve stopnje predhodno vprašanje v sporih o zakonitosti upravnega akta postavi, kadar je neko pravno vprašanje sestavni del dejanskega stanja, na katerem temelji izpodbijana odločitev upravnega organa, sodišče pa je v upravnem sporu odločilo, da bo dejansko stanje samo ugotavljalo.
Iz teh določb izhaja, da je okoliščina, ki narekuje imenovanje v naziv, tudi premestitev, kot jo predvideva ZJU. Dikcija „premestitev na /.../ v skladu s tem zakonom“ po presoji Vrhovnega sodišča zahteva le formalno ugotovitev upravnega organa, da gre v posamičnem primeru za premestitev iz razlogov in na način, predviden v tem zakonu, ter da je zato treba izdati tudi odločbo o imenovanju v naziv. V ta namen morajo biti ugotovljena dejstva, ki omogočajo sklep, da gre za premestitev v skladu z ZJU, ni pa zahtevana vsebinska presoja izpolnjevanja zakonskih pogojev za premestitev. Navedeno pomeni, da mora upravni organ zaradi nesuspenzivnosti pravnega sredstva in začetka učinkovanja sklepa o premestitvi odločiti o imenovanju v naziv, v katerem bo javni uslužbenec opravljal delo na drugem delovnem mestu, še pred dokončnostjo in pravnomočnostjo premestitve. Pri tem se mu ni treba ukvarjati z vprašanjem zakonitosti premestitve, posledično pa ne sodišču v upravnem sporu. Morebitna kasnejša sprememba sklepa o premestitvi (npr. v sporu pred delovnim sodiščem) tako ni bistvena za presojo, ali so bili v času izdaje izpodbijane odločbe zanjo izpolnjeni pogoji po ZJU.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1015765
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3/II. ZUS-1 člen 52, 74, 74/1, 76.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - Uredba Dublin III - sistemske pomanjkljivosti - tožbene novote - prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov - nedovoljene pritožbene novote - uporaba drugega odstavka 3. člena Uredbe Dublin III - poročilo o stanju v Republiki Hrvaški
Vrhovno sodišče je že sprejelo stališče (npr. I Up 369/2014), da gre pri uporabi drugega odstavka 3. člena Uredbe Dublin III za obveznost, da predaja prosilca v državo članico, ki je bila določena za odgovorno, ni mogoča, če obstajajo utemeljene domneve, da v tej državi članici obstajajo sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilca, vendar je treba najprej ugotoviti eventualen obstoj utemeljenih domnev.
Tako tožena stranka kot sodišče sta pojasnila tudi, da nevarnost takih sistemskih pomanjkljivosti ne izhaja iz nobenega relevantnega poročila o stanju v Republiki Hrvaški. Zato jima ni mogoče očitati, da navedene pravno pomembne okoliščine iz drugega odstavka 3. člena Uredbe Dublin III sploh ne bi upoštevala.
Izpodbijana odločitev torej ne temelji na stališču, da tožena stranka ni dolžna sama ugotavljati, ali bi bil pritožnik ob vrnitvi v Republiko Hrvaško izpostavljen resnični nevarnosti takega ravnanja, temveč na ugotovitvi, da take sistemske pomanjkljivosti iz dokumentov ustreznih institucij ne izhajajo, tožnik pa z navedbami v postopku tudi ni izkazal nasprotno.
Omejevanje možnosti navajanja novot v postopku ni samo po sebi nezdružljivo z varstvom človekovih pravic in s pravico do učinkovitega pravnega sredstva iz 27. člena Uredbe Dublin III, pozna pa jih tudi sistem mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji v več določbah (npr. prej veljavni 21. člen ZMZ in sedaj veljavni 21. člen ZMZ-1 določata rok za predložitev dokazov), kar tudi omogoča ustrezno izvedbo upravnega postopka in odločanja o sodnem varstvu v upravnem sporu.
ZUS-1 člen 73, 73/3. ZPP člen 87, 87/4, 111, 111/4, 142, 142/4.
prepozna pritožba - fikcija vročitve - iztek pritožbenega roka na prvi prihodnji delavnik - zavrnitev pritožbe
Ker pritožnik v petnajstih dneh od dneva, ko je bilo puščeno obvestilo o prispelem pisanju pošiljke na pošti ni dvignil, se na podlagi četrtega odstavka 142. člena ZPP šteje, da je bila vročitev opravljena s pretekom zadnjega 15. dne. Pritožbeni rok je pričel teči prvi naslednji dan po vročitvi izpodbijanega sklepa in bi potekel na soboto, zato se je iztekel s pretekom prvega prihodnjega delavnika. Pritožba, ki jo je pritožnik vložil priporočeno po pošti po preteku tega dneva, je zato prepozna.
ZUS-1 člen 25, 25/3. ZPP člen 365, 365-3. Pravilnik o povrnitvi stroškov tožnikom v upravnem sporu člen 3, 3/2. ZOdvT člen 12. ZST-1 člen 37.
pritožba zoper sklep o stroških (sodnega) postopka - ugoditev tožbi - nepravilna uporaba ZOdvT - višina nagrade pri vrednosti spornega predmeta po prilogi ZOdvT - zavrnitev pritožbe v delu, ki se nanaša na zahtevek za vračilo sodnih taks
Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo 12. člen ZOdvT. Iz tabele prvega odstavka tega člena namreč izhaja, da se nagrada glede na vrednost spornega predmeta (prvi stolpec) za vsak tam navedeni začeti znesek (drugi stolpec) poveča za znesek, naveden v tretjem stolpcu. Višine nagrad s količnikom 1,0 pri vrednosti predmetov odvetniške storitve so navedene v prilogi, ki je sestavni del ZOdvT (drugi odstavek 12. člena ZodvT).
Na podlagi 37. člena ZST-1 vračilo sodne takse po uradni dolžnosti odredi sodišče prve stopnje.
ZPP v prvem odstavku 105.a člena določa, da mora biti ob vložitvi pritožbe (in drugih tam navedenih vlog) plačana sodna taksa. Posledica opustitve plačila sodne takse je določena v tretjem odstavku istega člena zakona: šteje se, da je vloga (v konkretnem primeru pritožba) umaknjena.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS2002994
Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Uredba Rim II) člen 4, 4-1, 5, 5-1, 5-1/1.
dopuščena revizija - spor z mednarodnim elementom - uporaba prava - kolizijske norme - navezne okoliščine - nepogodbene obveznosti - povrnitev škode - odškodnina - izdelek z napako - trženje izdelka - Uredba Rim II - zamudna sodba
5. člen Uredbe Rim II je lex specialis v primerjavi z njenim 4. členom, saj določa uporabo prava za nepogodbene obveznosti, nastale zaradi škode, ki so jo povzročili izdelki z napako, medtem ko se 4. člen Uredbe Rim II na splošno nanaša na nepogodbene obveznosti, nastale iz škodnega ravnanja.
V obravnavanem primeru je treba najprej odgovoriti na vprašanje, ali se je izdelek tržil v Republiki Sloveniji, kjer ima tožeča stranka kot oškodovanka običajno prebivališče (točka a) prvega odstavka 1. točke 5. člena Uredbe Rim II). Če je odgovor na to vprašanje negativen, pa je treba presoditi, ali so podane druge navezne okoliščine iz 5. člena Uredbe Rim II.
Ker na podlagi tožbenih navedb ni mogoče ugotoviti, kje se je izdelek tržil oziroma tesne vezi s pravom katere od držav, 5. člen Uredbe Rim II ne pride v poštev. Za odločanje v konkretnem primeru pride namreč v poštev splošna določba 4. člena Uredbe Rim II, saj so v tožbi navedena vsa dejstva, ki omogočajo njeno uporabo.
Četudi je neposredni storilec znan in je bil spoznan za odgovornega za prekršek, se pravna oseba med drugim lahko razbremeni odgovornosti za prekršek, ki se ji očita, če dokaže, da je bil prekršek storjen z zavestnim kršenjem pogodbe, na podlagi katere storilec opravlja delo ali storitev za pravno osebo, ali s kršenjem navodil ali pravil pravne osebe, ki je v okviru dolžnega nadzorstva pravočasno izvedla vse ukrepe, potrebne za preprečitev prekrška (druga alineja tretjega odstavka 14. člena ZP-1).
kreditna pogodba - zavarovanje terjatve - zastava delnic - prodaja zastavljenih delnic - povrnitev premoženjske škode - odgovornost posojilodajalca - pogodbena odškodninska odgovornost - skrbnost dobrega strokovnjaka - zloraba pravic - prodaja na organiziranem trgu vrednostnih papirjev - prodajna cena - poštena vrednost delnice - tržna vrednost delnice - nakup zastavljenega premoženja s strani upnika - varstvo zastavnega dolžnika
Po presoji revizijskega sodišča ZNVP predstavlja okvir, v katerem se je morala toženka gibati pri prodaji delnic, pri čemer pa je pri konkretnem ravnanju mogoče presojati, ali gre za ravnanje s skrbnostjo dobrega strokovnjaka oziroma ali pa gre morda celo za zlorabo pravice.
Zavarovanje z zastavno pravico pomeni pravico in ne dolžnosti zastavnega upnika, da se v primeru zamude dolžnika z izpolnitvijo obveznosti poplača iz vrednosti zastavljene stvari. Tudi ločitvena pravica v postopkih insolventnosti je pravica in ne dolžnost ločitvenega upnika. Po potrditvi prisilne poravnave mora dolžnik zapadle obveznosti ločitvenim upnikom plačevati iz vseh svojih sredstev in ne le iz vrednosti stvari, dane v zavarovanje.
Pri ocenjevanju upnikove dolžne skrbnosti se kot najustreznejši trenutek prodaje tako ne šteje nujno tisti trenutek, v katerem je bila - gledano za nazaj - cena delnic najvišja, temveč tisti trenutek, v katerem bi jih prodal dober gospodarstvenik (oziroma v konkretnem primeru, ko je šlo za toženkino profesionalno dejavnost, dober strokovnjak), v enakih okoliščinah in z enakimi informacijami.
Upnik mora tudi v primeru zunajsodne prodaje zastavljenega premoženja ravnati skrbno in upoštevati interese dolžnika. Vendar pa iz odločbe Ustavnega sodišča, po oceni revizijskega sodišča, ni mogoče izpeljati zaključka, da je v primeru, ko drugih kupcev ni in se upnik sam odloči za nakup, zastavljeno premoženje dolžan kupiti po ceni, ki je višja od tržne.
ZNP člen 37. ZDZdr člen 4, 473, 16, 16-2, 17, 17-2, 74, 74/1-6, 76, 76/1. ZSV člen 11, 11/2, 42, 50, 51.
namestitev v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - premestitev - starost zadržane osebe - dejansko vprašanje - pravno vprašanje
Pri obravnavanju vprašanj s področja socialno varstvenih storitev po ZDZdr, med katere spada tudi institucionalno varstvo, je treba upoštevati tudi ureditev iz Zakona o socialnem varstvu in podzakonskih aktih, sprejetih na podlagi ZSV.
Normativna klasifikacija upravičencev in izvajalcev storitev med drugim temelji na njihovi starosti. Ker je opredelitev starosti sestavni del dejanskega stanu podzakonskega predpisa, odgovor na vprašanje, ali spada zadržana oseba v posebni socialno varstveni zavod za dom za starejše občane, ni le dejansko, ampak tudi oziroma zlasti pravno vprašanje.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih
Sodba nima razlogov o storilčevi krivdi, kar pomeni, da je obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
ZP-1 člen 56, 56/3, 156, 156-1. ZZasV-1 člen 11, 11/3.
kršitev materialnih določb zakona - opis prekrška
Izrek odločbe o prekršku mora med drugim obsegati tudi kratek opis dejanja, s katerim je storjen prekršek – kraj in čas storitve, način storitve, ter odločilne okoliščine prekrška. Opredelitev prekrška terja opis izvršitvenega dejanja z navedbami konkretnih okoliščin, ki ravnanje opredeljujejo kot historični in dokazljiv dogodek. Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da golo prepisovanje zakonskega besedila ne zadosti standardu konkretizacije dejanskega stanu prekrška.
V izreku odločbe o prekršku, je obširno navedeno, kaj vsebuje inkriminirana pogodba o varovanju z dne 11. 5. 2012, v opisu prekrška pa ni navedeno, katere so tiste sestavine, ki v pogodbi manjkajo in zaradi katerih oblika in obseg varovanja nista javno razvidna. Prav tako ostaja nekonkretizirana navedba v izreku odločbe, da načrt varovanja ni konkretno naveden.
URS člen 23, 23/1. ZKP člen 201, 201/1-1, 392, 392/7.
pripor - sklep o upravičenosti pripora sodišča druge stopnje - preizkus, ali so še podani razlogi za pripor - razlog begosumnosti - sojenje v razumnem roku
Ob ugotovitvi, da je isti priporni razlog še vedno podan, sodišču za takšno presojo ni potrebno v sklepu, izdanem na podlagi sedmega odstavka 392. člena ZKP, (ponovno) utemeljevati vseh zakonskih pogojev iz 201. člena ZKP (utemeljenost suma, priporni razlog, neogibnost pripora), ki izhajajo iz prej izdanih sklepov o odreditvi oziroma o podaljšanju pripora.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002988
ZASP člen 5, 21, 21/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c.
dopuščena revizija - avtorsko pravo - varstvo avtorske pravice - koncept televizijske (TV) oddaje - avtorsko delo - kršitev avtorske pravice
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je tožničin koncept TV oddaje avtorsko delo v smislu 5. člena ZASP,
- ali kopiranje elementov, ki sami po sebi ne uživajo avtorske zaščite, pa kombinacija teh elementov kot celota predstavlja avtorsko delo, predstavlja kršitev materialnih avtorskih pravic takšnega dela v smislu drugega odstavka 21. člena ZASP.
URS člen 22, 29, 29/1-3. ZP-1 člen 59, 59/3, 65, 65/4, 167, 167/2.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - zahteva za sodno varstvo – pravice obrambe – enako varstvo pravic – pravica do poštenega sojenja – izvajanje dokazov v korist obdolženca – zaslišanje obdolženca – dopolnitev dokaznega postopka - obrazložitev odločbe
Kadar storilec zanika storitev prekrška, obremenilne dokaze pa tvorijo izjave prič, je zaradi zagotovitve poštenega postopka treba izvesti ustno obravnavo zaradi ponovitve ali dopolnitve dokaznega postopka.
ZFPPIPP člen 261, 261/1, 264, 265, 265/1, 265/2, 265/3, 267, 354. ZPP člen 394, 394-2, 401.
začetek stečajnega postopka - pravne posledice začetka stečajnega postopka - vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba - pobot - obveznost, nastala po začetku stečajnega postopka - predlog za obnovo postopka - novo pooblastilo za vložitev revizije
V stečajnem postopku je treba obveznosti iz vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe obravnavati kot nove obveznosti, ki so nastale po začetku stečajnega postopka. V takšnem položaju pa uporaba določbe prvega odstavka 261. člena ZFPPIPP ne pride v poštev, saj v skladu s to določbo veljajo za pobotane zgolj terjatve, ki hkrati obstajajo ob začetku stečajnega postopka. Terjatev iz vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe pa ni takšna terjatev, saj ima v stečajnem postopku pravno naravo terjatve, ki je nastala po začetku stečajnega postopka.
V primerih, ko bi si nasproti stali terjatev upnika do stečajnega dolžnika, ki je nastala pred začetkom stečajnega postopka, in terjatev stečajnega dolžnika do tega upnika iz vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, ki ima pravno naravo terjatve, ki je nastala po začetku stečajnega postopka, bi oviro za pobot predstavljala tudi določba 264. člena ZFPPIPP o prepovedi pobota.
kreditna pogodba - zastava delnic - prodaja zastavljenih delnic - pogodbena odškodninska odgovornost - skrbnost dobrega strokovnjaka - prodaja na organiziranem trgu vrednostnih papirjev - poštena vrednost delnice - tržna vrednost delnice - nakup zastavljenega premoženja s strani upnika - varstvo zastavnega dolžnika - dokazovanje - dokaz z izvedencem
Pojem „dobrega strokovnjaka“ je pravni standard, ki ga sodišče napolni v vsakem primeru posebej. Kadar sodišče za konkretizacijo standarda potrebuje vedenje o tipičnem ravnanju v določeni stroki, s katerim samo ne razpolaga, izvede dokaz z izvedencem te stroke.
Po presoji revizijskega sodišča predstavljata Pogodba in ZNVP okvir, v katerem se je morala toženka gibati pri prodaji delnic, pri čemer pa je pri konkretnem ravnanju mogoče presojati, ali je ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka oziroma ali pa je šlo morda za zlorabo pravice in s tem za protipravno ravnanje.
Pri ocenjevanju upnikove dolžne skrbnosti se kot najustreznejši trenutek prodaje tako ne šteje nujno tisti trenutek, v katerem je bila - gledano za nazaj - cena delnic najvišja, temveč tisti trenutek, v katerem bi jih prodal dober gospodarstvenik (oziroma v konkretnem primeru, ko je šlo za toženkino profesionalno dejavnost, dober strokovnjak), v enakih okoliščinah in z enakimi informacijami.
Upnik mora tudi v primeru zunajsodne prodaje zastavljenega premoženja ravnati skrbno in upoštevati interese dolžnika. Vendar pa iz odločbe Ustavnega sodišča, po oceni revizijskega sodišča, ni mogoče izpeljati zaključka, da je v primeru, ko drugih kupcev ni in se upnik sam odloči za nakup, zastavljeno premoženje dolžan kupiti po ceni, ki je višja od tržne.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je podana pasivna legitimacija tožene stranke v pravdi za ugotovitev zahtevka oškodovanca po tretjem odstavku 97. člena KZ oziroma tretjem odstavku 76. člena KZ-1.
ZP-1 člen 1, 1/1, 2, 2/1. ZCes-1 člen 73, 73/1, 73/6.
kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška – zakonski znaki prekrška – sankcija za prekršek – načelo zakonitosti – meje sankcioniranja prekrškov – zgradba pravnega pravila – zapora ceste zaradi del ali prireditev na državni cesti
Osrednja sestavina pravnega pravila je (primarna) dispozicija. Pravnim subjektom sporoča pravice in obveznosti, ki jih imajo v medsebojnih razmerjih. Temeljna upravičenja in obveznosti so primarna pravna posledica, ki jo pogojuje primarni zakonski dejanski stan (primarna hipoteza ali predpostavka dispozicije). Pravna sankcija pa je sekundarna pravna posledica, ki jo pogojuje pravna kršitev kot njena predpostavka.
Vendar pa navedena nedoslednost (pomanjkljiva uporaba zgradbe pravnega pravila) tako sodišča kot prekrškovnega organa ni vplivala na zakonitost izpodbijane pravnomočne odločbe. Kaznovalne določbe po katerih je bila z izpodbijano sodbo spoznana za odgovorno prekrškov odgovorna oseba, se namreč že same sklicujejo na abstraktni del opisa storjenih prekrškov (primarno dispozicijo), iz konkretnih opisov prekrškov v odločbi prekrškovnega organa pa je povsem jasno razvidno, za kateri prekršek gre. Povedano drugače; v obravnavanem primeru je torej bistveno, da je v izreku izpodbijane sodbe navedena pravna opredelitev prekrškov, ki se ujema z konkretnim dejanskim stanjem, torej konkretnim opisom posameznih prekrškov v odločbi prekrškovnega organa.
Kot že rečeno je bilo odgovorni osebi ves čas jasno, katero prepovedano ravnanje se ji očita, saj so konkretni opisi prekrškov v izreku odločbe prekrškovnega organa dovolj jasni in določni, storilka prekrška pa je bila tudi ves čas postopka seznanjena s pravno opredelitvijo prekrškov, bodisi preko dispozicij pravnih pravil (v odločbi prekrškovnega organa) bodisi preko kaznovanih določb za posamezne prekrške (v sodbi sodišča), katere že same napotujejo na ravnanje v nasprotju z dispozicijo prekrška.