določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti
Objektivna nepristranskost bi utegnila biti prizadeta, če bi v sporu sodilo sodišče v A., saj gre po stažu in področjih dosedanjega dela za sodnico, v zvezi s katero vtisa pristranskosti sodišča ne izključuje zgolj okoliščina, da obravnavana zadeva sodi v pristojnost okrožnega sodišča, na katerem ne opravlja sodniške službe.
Navidezna pogodba lahko prikriva kakšno drugo pogodbo - v tem primeru se uporabijo pravila, ki zadevajo dejansko hoteno pogodbo, če so izpolnjeni pogoji za njeno pravno veljavnost. Zakon v skladu z načelom afirmacije pogodb dopušča konverzijo relativno nične pogodbe.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS0018567
ZKZ člen 1, 18, 19. ZDKG člen 2, 21, 24. OZ člen 557, 557/1. SPZ člen 49, 49/1.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - promet s kmetijskimi zemljišči - zaščitena kmetija - ničnost
Da bi preprečil delitev oziroma drobitev srednje velikih kmetij (samo te so predmet zaščite), je zakonodajalec omejil promet po dveh kriterijih: (1) glede na premoženje (tako, da dovoljuje fizično delitev v obliki odtujitve določene nepremičnine iz zaščitene kmetije, če ta postane del druge zaščitene kmetije ali kmetije oziroma kmetijskega zemljišča v lasti kmetijske organizacije ali samostojnega podjetnika, če se odtujijo stavbna zemljišča ali zemljišča, ki jih je po predpisih o dedovanju kmetijskih gospodarstev dovoljeno nakloniti z oporoko) ter (2) glede na pridobitelja (tako, da lahko lastnik zaščiteno kmetijo odtuji v korist katerega od pridobiteljev, določenih z zakonom). V obeh primerih velja še dodatna omejitev, da mora zaščitena kmetija po razpolaganju še nadalje izpolnjevati pogoje po predpisih o dedovanju kmetijskih gospodarstev (prvi odstavek 18. člena ZKZ). Ti so določeni v prvem odstavku 2. člena ZDKZ, in sicer pogoj velikosti (najmanj 5 ha in največ 100 ha primerljive površine) in pogoj lastništva (biti mora v lasti ene fizične osebe, v lasti dveh oseb pa je lahko le, če gre za zakonca, zunajzakonska partnerja ali partnerja registrirane istospolne partnerske skupnosti oziroma če gre za enega od partnerjev iz pravkar navedenih skupnosti in njegovega potomca).
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - druga odločba - pomembno pravno vprašanje
O vprašanju, ki ga kot pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prave oziroma za razvoj prava preko sodne prakse izpostavlja obsojenčev zagovornik v zahtevi za varstvo zakonitosti, je Vrhovno sodišče že večkrat presodilo, zato zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom tarifna številka 1, 1/4. ZPP člen 377, 391.
dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - sodni izvršitelj - nagrada - preklic rubeža - pomembno pravno vprašanje - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
Zoper sklep sodišča druge stopnje vlaga Vrhovno državno tožilstvo zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodna praksa neenotna glede vprašanja, ali gre v primeru, ko je bil rubež razpisan, upnik pa je dan pred razpisanim datumom predlagal preklic, za neizvedeni rubež iz razloga na strani upnika v smislu četrtega odstavka Tarifne številke 1 Tarife.
Po presoji Vrhovnega sodišča vprašanje, ki izhaja iz zahteve, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 367.a člena ZPP. Gre za vrednostno in vrednotno manj pomembno zadevo, glede katere obstaja večinska sodna praksa nižjih sodišč. Poseg Vrhovnega sodišča za njeno poenotenje tako ni potreben, vprašanje pa že prima facie ni takšno, da bi odgovor Vrhovnega sodišča predstavljal prispevek k nadaljnjemu razvijanju prava.
Pri sklepanju pogodbe kot dvostranskega odplačnega posla pri gospodarskem poslovanju za to, da je storilcu mogoče očitati preslepitev, ni treba, da bi storilec posebej in izrecno zatrjeval, da bo svojo obveznost izpolnil.
Sodišče druge stopnje odloča o utemeljenosti pritožbe in ne obtožbe, zato v obrazložitvi presodi le pritožbene navedbe in tiste kršitve zakona, ki jih upošteva po uradni dolžnosti
Stališče sodne prakse prestavlja (zgolj) razlagalni argument pri konkretizaciji pravil o priposestvovanju. Pri konkretizaciji abstraktnega zakonskega besedila gre vselej za pravno - vrednotni proces, v katerem ima razlagalec na eni strani abstraktno zakonsko besedilo in na drugi strani konkretna dejstva primera. Argument precedensa je v tem pravno-vrednotnem procesu uporaben le toliko, kolikor so nosilna dejstva predhodne (precedenčne) odločbe v bistvenem enake ali vsaj podobne kot v drugi (primerjani, obravnavani) zadevi.
Sodišče je kot apriorno sprejelo stališče (brez povezave z zakonskimi pravili o priposestvovanju in brez njihove navezave na konkretna dejstva primera), da že sama okoliščina, da je bilo sporno stanovanje v družbeni lastnini izključuje možnost priposestvovanja ter da priposestvovanje v takšnem primeru predstavlja obid določb o lastninjenju. Takšno stališče pa je ob dejstvu, da sporno stanovanje od uveljavitve SZ dalje več ni v družbeni lastnini, kot apriorno oziroma kategorično materialnopravno napačno.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - izzvana kriminalna dejavnost - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vprašanje izzvane kriminalne dejavnosti se ugotavlja in preverja kot dejansko vprašanje v vsakem posameznem primeru in je zato ocena o (ne)dopustnosti kazenskega pregona glede na četrti odstavek 155. člena ZKP, odvisna od presoje vseh relevantnih dejstev in okoliščin, v katerih je bil taka policijska dejavnost izvajana.
Da upnik lahko izpodbija pravno dejanje svojega dolžnika, morata biti izpolnjena objektivni in subjektivni pogoj. Objektivni pogoj je, da je bilo dolžnikovo pravno dejanje ali opustitev storjeno v škodo upnika in da zaradi tega dejanja oziroma opustitve dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve (255. člen OZ). Vsebina subjektivnega pogoja pa je odvisna od tega, ali je bilo dolžnikovo razpolaganje odplačno ali neodplačno. Pri neodplačnih razpolaganjih, in za neodplačno razpolaganje je šlo tudi v obravnavanem primeru, se šteje, da je dolžnik vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom, in se za njihovo izpodbijanje ne zahteva, da je bilo tretjemu to znano ali bi mu moralo biti znano.
ZDoh-2 člen 15, 109, 124, 131. ZDavP-2 člen 271, 278, 278/2.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij - dohodnina - olajšava – drug dohodek - ugovori dejanskega stanja in dokazne ocene – obseg revizijske presoje
V upravnem postopku ugotovljeno dejansko stanje in dokazna ocena upravnega organa ne moreta biti predmet presoje Vrhovnega sodišča v revizijskem postopku.
Za dohodek se šteje vsako izplačilo oziroma prejem dohodka, ne glede na obliko, v kateri je plačan oziroma prejet. Dohodek je ekonomska moč, ki se kaže kot v denarju izražena vsota potrošnje in spremembe vrednosti premoženja v določenem časovnem obdobju. Pri tem je dohodek mišljen kot kategorija v najširšem pomenu besede in se odraža v vsakem povečanju ekonomske blaginje posameznika.
ZPP člen 351, 351/2, 355. OZ člen 131. ZGO-1 člen 66, 66/1. URS člen 23, 25, 26.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost države - odgovornost za delo državnega organa - upravni postopek - postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - uporaba veljavnega pravnega predpisa - pravica do pritožbe - dopolnitev postopka pred pritožbenim sodiščem - obravnava pred sodiščem druge stopnje
Ravnanje upravnega organa, ki je kar trikrat zapored v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja opustil ali napačno izvedel naloge, ki so relativno preproste, odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti, ki se zahteva za tovrstni postopek. Takšno ravnanje zato izpolnjuje pravni standard protipravnosti ravnanja upravnega organa.
UPRAVNI SPOR - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS1015899
ZUS-1 člen 32, 32/2, 83, 83/1, 83/4, 84, 84/2, 89.
mednarodna zaščita – pravno sredstvo zoper sodbo sodišča prve stopnje - nedovoljena revizija – možnost pritožbe – začasna odredba
Zoper sodbo sodišča prve stopnje, ki ni pravnomočna, so revidenti vložili revizijo, čeprav je bila zoper navedeno sodbo možna pritožba. Pritožbo so revidenti predhodno že vložili v skladu s pravilnim pravnim poukom, ki ga je v sodbi podalo sodišče prve stopnje. Ker tako revizija očitno ni dovoljena, jo je Vrhovno sodišče zavrglo kot nedovoljeno (89. člen ZUS-1).
dovoljenost revizije - denacionalizacija - ničnost odločbe o denacionalizaciji - vrednostni kriterij - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - zelo hude posledice - pričakovana pravica
Pogoji za dovoljenost revizije po določbah drugega odstavka 83. člena ZUS-1 niso izpolnjeni.
dovoljenost revizije - ukrep zdravstvenega inšpektorja - opustitev obveznega cepljenja - pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse - nekonkretizirano vprašanje - nestrinjanje z zakonsko ureditvijo - vprašanje pravilnosti in zakonitosti upravnega postopka - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Nekonkretizirano pravno vprašanje po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča ni pravno vprašanje, zaradi katerega bi revizijo vsebinsko obravnavalo, saj na tako postavljeno vprašanje konkreten odgovor niti ni možen.
Vprašanje, ki se nanašata na pravilnost in zakonitost postopka, v katerem je prišlo do izdaje dokončnega upravnega akta, ni predmet revizijske presoje, razen če sodišče prve stopnje v zvezi s to kršitvijo ni samo kršilo določb ZUS-1, zato ne more biti pomembno pravno vprašanje.
Pomembno pravno vprašanje je le vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v konkretni zadevi, revidenta pa ne zatrjujeta, da naj bi bilo materialno pravo, ki je bilo podlaga za odločitev v tej zadevi, zmotno uporabljeno, temveč nasprotujeta pravni ureditvi določenega področja, s tako postavljenima vprašanjema, pri katerih nista niti navedla pravnega pravila, ki naj bi bilo kršeno, ne moreta uspešno izkazati obstoja pogoja za dovoljenost revizije po 2 točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revizija je skladno s 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1 dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. S pavšalnimi in neizkazanimi navedbami o tveganju, da bi ob cepljenju njunega otroka prišlo do morebitnih stranskih učinkov, trditvenega in dokaznega bremena o izpolnjevanju uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije revidenta nista izpolnila.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - imenovanje predsednika okrožnega sodišča
Revident na zahtevani način izpostavlja le vprašanje kršitve 75. člena ZUP v zvezi s Poslovnikom Sodnega sveta. Ta kršitev se nanaša na pravilnost in zakonitost postopka izdaje izpodbijanega upravnega akta, kar pa ni predmet revizijske presoje, zato zgolj iz tega razloga revizije ni mogoče dovoliti. Kakšnega drugega pravnega vprašanja, ki bi bilo pomembno za obravnavano zadevo, pa revident v reviziji ne izpostavi na zahtevani način. Zato tudi ne more uspeti s trditvijo o različnih stališčih sodišča prve stopnje, ki naj bi jih v tej zadevi sprejelo v sodbi, izdani v prejšnjem postopku in v izpodbijani sodbi.
dovoljenost revizije - ne gre za pomembno pravno vprašanje - povrnitev stroškov iz naslova brezplačne pravne pomoči
Izpostavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve v smislu razloga za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj ne gre za vprašanje, povezano z izpodbijano odločitvijo in zato tudi ne z vsebino zadeve. V obravnavanem primeru je vsebina zadeve povrnitev stroškov revidentke iz naslova brezplačne pravne pomoči, glede katerih je bila obogatena na račun Republike Slovenije, revidentka pa veže pomembnost pravnega vprašanja na rok vrnitve napotnice izvajalca brezplačne pravne pomoči, kar pa v njenem primeru ni relevantno.
pritožba v upravnem sporu - dejansko stanje - obseg pritožbenega preizkusa
Pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v obravnavanem primeru ni dopusten. V skladu s položajem in vlogo Vrhovnega sodišča v sistemu upravnega spora, se v pritožbenem postopku presoja Vrhovnega sodišča omejuje na presojo pravilnosti in zakonitosti sodbe Upravnega sodišča kot sodišča prve stopnje. V skladu s prvim odstavkom 75. člena ZUS-1 se tako v pritožbenem postopku pred Vrhovnim sodiščem zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja izpodbija sodba sodišča prve stopnje, ki je posledično tudi predmet pritožbene presoje. Upravni akt je kot predmet presoje sodišča prve stopnje v presojo Vrhovnega sodišča vključen le posredno in omejeno glede na opravljeno prvostopenjsko presojo v upravnem sporu. Tako je lahko predmet pritožbene presoje samo dejansko stanje, ki ga je v svojem postopku ugotovilo sodišče prve stopnje, in ne dejansko stanje, ki ga je ugotovila tožena stranka v postopku izdaje upravnega akta.
Uredba (EU) št. 604/2013 z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 12, 13, 13/1, 18, 18/1, 19, 19/2, 27, 27/1.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici – Dublin III – učinkovitost pravnega sredstva prosilca – razlogi za sprejem odgovornosti – prihod po koridorski poti – ponovno odločanje o priznanju mednarodne zaščite – ponovni sprejem
Ker odločitev države članice (v tem primeru Slovenije), da ne bo obravnavala prošnje, temelji na prevzemu odgovornosti s strani druge države članice, je po presoji Vrhovnega sodišča bistveno, da med njima obstoji soglasje ne le o vprašanju, katera država je odgovorna, ampak tudi o pravni podlagi te odgovornosti in s tem povezanimi okoliščinami konkretnega primera, ki narekujejo uporabo posamezne določbe uredbe Dublin III oziroma na katerih temelji pristanek druge države članice. Le tako je jasno, kaj je podlaga za obojestransko sprejeto odločitev (o odgovornosti druge države članice), prosilcu pa omogočena učinkovita uporaba pravnega sredstva.
ZPP člen 95, 95/2, 98, 98/1, 98/5. ZUS-1 člen 22, 22/1.
zavrženje revizije - novo pooblastilo za revizijo - prenos pooblastila - strankino novo pooblastilo
Če pooblastilo odvetniku za vložitev revizije daje strankin pooblaščenec, se pooblastilo odvetniku šteje za novo le, če se tudi pooblaščenec izkaže z novim (in posebnim) pooblastilom stranke za vložitev revizije, ki vključuje pooblastilo za prenos pooblastila na odvetnika.