KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2008099
URS člen 22, 29, 29-3. ZKP člen 18, 18/1, 372, 372-1, 420, 420/1-3, 420/2, 420/5, 424, 424/1. KZ-1 člen 99, 99/1, 301, 301/1. ZPol člen 3, 3/1-3.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - sodelovanje v skupini, ki prepreči uradni osebi uradno dejanje - zakonski znaki kaznivega dejanja - uradno dejanje - naloge policije - zahteva za varstvo zakonitosti - izčrpanje pravnih sredstev - obseg preizkusa kršitev zakona - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - načelo enakega varstva pravic - načelo proste presoje dokazov - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Po ustaljeni sodni praksi je uradno dejanje lahko samo dejanje, ki ga izvršijo uradne osebe (subjektivni kriterij) in se nanaša na opravljanje njenih nalog (objektivni kriterij). Za uradna dejanja je tako šteti predvsem oblastvena ravnanja uradnih oseb.
Poseg policistov ob ugotovljenih okoliščinah zaradi njihove opreme in števila ni bil prekomeren. Policisti so ob intervenciji za obvladovanje množice uporabili najmilejša prisilna sredstva, in sicer solzivec, palico za odrivanje ter sredstva za vklepanje in vezanje, zato njihovega ravnanja ni mogoče oceniti kot prekomerno uporabo sile.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS2008108
ZKP člen 420, 420/1-1. KZ-1 člen 86, 86/3. ZIKS-1 člen 12, 12/1.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – izvrševanje kazenskih sankcij – prestajanje kazni zapora – alternativni način izvrševanja zaporne kazni – odločanje o načinu izvrševanja zaporne kazni – zapor ob koncu tedna
Pravnomočen sklep, s katerim je bil zavrnjen predlog za alternativno prestajanje kazni ni sodna odločba, s katero je bil pravnomočno končan kazenski postopek.
zahteva za varstvo zakonitosti - izčrpanje pravnih sredstev
Na kršitve iz prvega odstavka 420. člena ZKP se sme vložnik zahteve za varstvo zakonitosti sklicevati samo, če jih ni mogel uveljavljati v pritožbi ali če jih je uveljavljal, pa jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – druga odločba
Zahtevo za varstvo zakonitosti je po končanem kazenskem postopku dopustno vlagati zoper pravnomočne odločbe, ki vsebinsko posegajo v pravice obsojencu, ob izkazani možnosti, da bo z zahtevo izboljšal pravni položaj.
ZISDU-1 člen 9, 112, 112/2, 112/6, 124, 124/2, 135, 135/2, 192e. ZDDPO člen 6, 6-4. ZDavP-2 člen 58, 58/5, 125, 125/3, 126, 126/1, 145.
dovoljena revizija - davki - davek na dobiček pravnih oseb - oprostitev - preoblikovanje - davčna izvršba - rubež dolžnikovih denarnih sredstev - izvršljiv davčni obračun - ugotovitvena odločba - odmerna odločba - delitev dobička - obveznost vzajemnega sklada - odgovornost družbe za upravljanje - univerzalno pravno nasledstvo - zastaranje pravice do izterjave davka - pretrganje roka - obvestilo o knjigovodskem stanju terjatev - kršitve določb upravnega postopka - obseg presoje revizijskega sodišča
Vprašanje, ali je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo obračun davka brez Pojasnila k obračunu davka od dobička pravnih oseb kot izvršilni naslov po 145. členu ZDavP-2, ne more biti stvar presoje Vrhovnega sodišča v revizijskem postopku saj gre za vprašanje, ki se nanaša na pravilnost postopka izdaje upravnega akta oziroma pravilnost upravnega postopka, ki ga Vrhovno sodišče v revizijskem postopku, kot navedeno v 7. točki obrazložitve te sodbe, ne presoja.
Obveznost družbe za upravljanje za plačilo davčne obveznosti vzajemnega sklada po presoji Vrhovnega sodišča izhaja predvsem iz določbe drugega odstavka 135. člena ZISDU-1, po kateri družba za upravljanje upravlja premoženje vzajemnega sklada v svojem imenu in za račun vzajemnega sklada. Na podlagi tega člena je po presoji Vrhovnega sodišča treba zaključiti, da revident, kot družba ki upravlja z vzajemnim skladom B., odgovarja tudi za plačilo obveznosti tega sklada iz naslova davkov.
Po mnenju Vrhovnega sodišča je zastaranje pravice do izterjave pretrgala (vsaj) odločba o odlogu davčne izvršbe št. 42401-34/2004 0295 11 z dne 19. 4. 2006.
Obvestilo o knjigovodskem stanju terjatev in obveznosti ne pomeni odločitve davčnega organa o davčni obveznosti stranke, temveč je le obvestilo o stanju, ki ga na določen dan izkazuje evidenca davčnega organa, zato tako obvestilo ni ovira za kasnejšo odmero davka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0018673
ZPP člen 67. ZNP člen 37. ZS člen 60.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - zemljiškoknjižni postopek - sodna uprava
Po določbi 67. člena ZPP je zadevo mogoče delegirati vselej le na drugo sodišče. Ni pa mogoče s predlogom v delegacijskem postopku doseči neke vrste atrakcijske pristojnosti, za kar se smiselno zavzema predlagajoče sodišče z namenom prenosa pristojnosti v zemljiškoknjižnih zadevah na to sodišče z drugih stvarno in krajevno pristojnih sodišč.
ZPP člen 11, 11/3, 109, 109/1. ZUS-1 člen 22, 22/1.
izrek denarne kazni - žalitev sodišča - laična stranka
Namen 109. člena ZPP je zavarovati zaupanje v sodstvo in ugled ter avtoriteto sodstva, to je sodne veje oblasti v celoti. Citirana določba ZPP tako omogoča obrambo ugleda oziroma avtoritete sodišč tedaj, ko se s slabšalnimi vrednostnimi sodbami ter s posplošenimi, z vidika obrambe pravic v konkretni zadevi pa tudi nepotrebnimi, napadi na delo sodišča ali osebno na konkretnega sodnika vnaša vzdušje nezaupanja v delo sodišč.
S pritožbenimi navedbami, še zlasti z očitkom, da sodstvo deluje po sistemu kriminalne združbe, pritožnica podaja negativne vrednostne ocene dela sodišča in konkretnega vrhovnega sodnika poročevalca. Z njimi izraža svoj nespoštljiv in prezirljiv odnos do sodstva in sodniku hkrati na skrajno neprimeren način grozi s sprožitvijo kazenskega postopka v primeru sprejema odločitve, ki je posledica jasne zakonske določbe, pri uporabi katere sodnik nima proste presoje. Te žaljive in negativne vrednostne ocene pa nimajo nič skupnega s pravno argumentacijo v pritožbenem postopku. Z njimi se poskuša le jemati ugled sodstvu, sodiščem in sodnikom. Tako ravnanje terja ukrep v skladu s prvim odstavkom 109. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VS0018563
ZPP člen 181, 185, 285, 343, 343/4, 374, 374/2, 377, 384, 384/1, 384/4. ZdavP-2 člen 158, 190.
dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - pravni interes za pritožbo - materialno procesno vodstvo - davčna izvršba - dopustnost davčne izvršbe - napotitev na pravdo - sprememba tožbe - pravni interes za tožbo - prodaja premoženja dolžnika na javni dražbi - skupno premoženje
Pravni interes je treba izkazati tudi za pravno sredstvo - če ta ne obstoji, pritožba ni dovoljena (primerjaj določbo četrtega odstavka 343. člena ZPP). Pravni interes pa je podan, če lahko pravdna stranka doseže boljši pravni položaj, kot ga je dosegla z izpodbijano sodno odločbo.
Kasnejša odprava napotitvenega sklepa izvršilnega sodišča pomeni prenehanje procesne predpostavke za vodenje pravde in posledično njeno nedovoljenost, s tem pa tudi izgubo pravnega interesa.
Medsebojna povezanost ugotovitvenega zahtevka na nedopustnost davčne izvršbe in posledično na ustavitev izvršbe z razveljavitvijo izvršilnih dejanj ter dajatvenega zahtevka oziroma prejudicialnost prvega v razmerju do drugega sta v spornem primeru izgubili pomen upoštevaje tudi same revidentkine trditve, ponovljene v reviziji, iz katerih je mogoče evidentno zaključiti, da se je postopek s prodajo spornega premičnega premoženja realiziral in na ta način dejansko zaključil. Ostal ji je tako le še dajatveni – denarni zahtevek, ki je pridobil svojo samostojno entiteto. Zato ugotovitev o neizkazanem pravnem interesu za navedeni prvi del tožbe v spornem primeru ne omogoča enakega pravnega zaključka za dajatveni del tožbe.
Ko na manjkajoče trditve in dokaze opozori nasprotna stranka, dolžnost materialnega procesnega vodstva s strani sodišča ni kršena. Od stranke se namreč v tem primeru pričakuje, da so ji bila opozorila znana.
Med strankama ni bilo sporno, da je bilo premoženje že prodano v kazenskem postopku - postopku odvzema protipravno pridobljene premoženjske koristi. Zato je tožnica kasneje spremenila tožbo in postavila tudi nov dajatveni tožbeni zahtevek. To pa pomeni, da zatrjevanega skupnega premoženja ni več, četudi bi to prej obstajalo. Od tožene stranke torej tožnica ne more terjati ničesar. Tako s tožbenim dajatvenim zahtevkom v razmerju do tožene stranke v nobenem primeru ne more uspeti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - obrazložitev predloga
Kadar se predlaga delegacijo pristojnosti zaradi tega, ker naj bi bil pri drugem sodišču postopek bolj ekonomičen, je treba predlog jasno utemeljiti z razlogi o tem, kakšen bi bil prihranek sredstev in (ali) časa v primeru, če bi o zadevi odločalo drugo sodišče.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 5, 5/2, 36, 36/1-3, 36/1-4.
davčna izvršba - zapisnik davčnega organa po 74. členu ZUP - ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Ker izpodbijani zapisnik prvostopenjskega davčnega organa, sestavljen na podlagi 74. člena ZUP, ni upravni akt po drugem odstavku 2. člena ZUS-1, saj z njim ni bilo odločeno o pritožničini materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi, oziroma z njim ni bilo poseženo v njen pravni položaj, in tudi ne eden izmed sklepov po drugem odstavku 5. člena ZUS-1, je odločitev sodišča o zavrženju tožbe na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 pravilna in zakonita.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE
VS0018559
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - družbena lastnina - menjalna pogodba - pridobitev lastninske pravice - teorija realizacije - dobra vera - priposestvovanje
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je z realizacijo pravnega posla, v konkretnem primeru menjalne pogodbe, prenehala družbena lastnina na nepremičninah, ki so po pogodbi pripadle tožnikovi materi, in glede vprašanja pravilnosti presoje tožnikove (ne)dobrovernosti.