izvajanje dokazov - zagovor kot dokaz - priznanje - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - hišna preiskava - navzočnost prič pri hišni preiskavi - nedovoljeni dokazi - zapisnik o hišni preiskavi - predkazenski postopek - odvzem prostosti - pravica do zagovornika
Obtoženčeva izjava (zagovor), dana v preiskavi ali na glavni obravnavi, je dokazno sredstvo, na podlagi katerega se ugotavljajo dejstva, ki so pomembna za pravilno razsojo stvari.
Morebitne formalne napake pri pisanju zapisnika o hišni preiskavi lahko predstavljajo kršitev določb ZKP, ki urejajo način pisanja zapisnika, ne pomenijo pa vsebinske pomanjkljivosti opravljenega preiskovalnega dejanja. Treba je namreč ločiti dejanja, ki pomenijo opravljanje hišne preiskave, torej preiskovanje objekta z namenom, da se najdejo predmeti, pomembni za kazenski postopek (prvi odstavek 214. člena ZKP), od pisanja zapisnika kot dokaza o vsebini opravljenega dejanja (sedmi odstavek 216. člena ZKP). Če bi bila obličnost sestavni del dejanja, bi to zakon posebej določil.
Določba 4. člena ZKP, po kateri mora biti oseba, ki ji je vzeta prostost, takoj poučena, da ima pravico do takojšnje pravne pomoči zagovornika, ki si ga svobodno izbere, policije ne zavezuje k njeni realizaciji v smislu postavitve, razen v primeru, določenem v četrtem odstavku istega člena.
Ker obsojenec ni izkazal verjetnosti, da bi bil predlagani dokaz lahko uspešen, z zavrnitvijo tega dokaznega predloga pravica do obrambe ni bila kršena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22161
KZ člen 169, 169/1.ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - razžalitev - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi sodbe o izpovedbah prič in samimi izpovedbami
Ker je le z vrednotenjem mogoče opredeliti pomensko nedoločen pojem (kdaj je kdo razžaljen), je treba pri realni iniurii z vrednotenjem presoditi, ali določeno fizično ravnanje storilca objektivno pomeni napad na priznano pojmovanje časti ob upoštevanju odnosov storilca do oškodovanca ter vseh okoliščin obravnavanega primera.
pogoji za priznanje azila - ekološko zdravstveni razlogi
Ekološko-zdravstveni razlogi, ki jih tožniki navajajo v zvezi s černobilsko nesrečo, niso razlogi, ki bi bili upoštevni za ugoditev prošnji za priznanje azila v Republiki Sloveniji.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22069
ZKP člen 194, 194/1, 305, 306, 307, 308, 309, 340, 340/2.KZ člen 112, 112/1, 145, 145/1.
glavna obravnava - privedba obdolženca na glavno obravnavo - izmikanje vabilu - branje zapisnikov o zaslišanju prič - soglasje strank - navzočnost oškodovanca na glavni obravnavi - zastaranje kazenskega pregona - kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - ogrožanje varnosti
Izmikanje vabilu na glavno obravnavo je eden od treh alternativno predpisanih razlogov, zaradi katerih sme sodišče odrediti obdolženčevo privedbo. V takšnem primeru pa je okoliščina, ali je bil obdolženec v redu povabljen, pravno nepomembna, saj je pri tem razlogu za privedbo že po naravi stvari izključena.
Ker je obsojenec na glavni obravnavi soglašal z branjem zapisnikov o zaslišanju prič, se je s tem odrekel njunemu neposrednemu zaslišanju, s tem pa tudi možnosti, da jima na glavni obravnavi neposredno postavlja vprašanja (334. člen ZKP).
Oškodovanec ne spada med procesne subjekte, katerih navzočnost na glavni obravnavi je obvezna.
Za ugotavljanje zastaranja kazenskega pregona nista relevantni okoliščini, kdaj je obdolženec prejel obtožni akt oziroma odločbo sodišča druge stopnje.
Tudi po telefonu je mogoče uresničiti zakonske znake kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po 1. odstavku 145. člena KZ.
zavrnitev prošnje za azil - vložitev ponovne prošnje - predložitev dokazov o sprmenjenih okoliščinah
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je tožbeni ugovor, da bi morala tožena stranka izvajati dokaze v smeri zatrjevanih ogroženosti tožeče stranke v matični državi, neutemeljen, saj tožena stranka v primerih, ko so podani razlogi za uporabo določbe 41. člena ZAzil, ni dolžna izvajati dokazov, ki jih je sicer že izvedla v prejšnjem postopku.
URS člen 29.ZKP člen 178, 178/3, 420, 420/1-3, 420/2.
preiskava - zaslišanje prič - obvestilo strankam o zaslišanju prič v preiskavi - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem, ko obsojenčev zagovornik o zaslišanju priče v preiskavi ni bil obveščen, je bila kršena določba kazenskega postopka iz 3. odstavka 178. člena ZKP. Da pa bi šlo v tem primeru za kršitev določb kazenskega postopka po določilu 3. točke 1. odstavka 420. člena ZKP, bi navedena kršitev morala vplivati na zakonitost sodne odločbe.
disciplinski postopek - načelo zakonitosti - načelo "in dubio pro reo"
Načelo zakonitosti v disciplinskem postopku pomeni, da je delavec lahko odgovoren le za tiste kršitve delovnih obveznosti, ki so kot take vnaprej določene v zakonu, kolektivni pogodbi ali splošnem aktu. Zato je materialnopravno pravilna odločitev obeh nižjih sodišč, ki sta za kvalifikacijo kršitev in sankcij zanje, upoštevali splošni akt tožene stranke, veljaven v času storitev kršitev.
Ob dejstvu, da je sodišče ugotovilo, da je tožnik storil očitane kršitve, je neutemeljeno sklicevanje tožnika na načela, ki bi prišla v poštev, če bi sodišče v to dvomilo. Le v takem primeru - če delodajalec ne bi uspel dokazati kršitev in odgovornosti tožnika zanje - bi sodišče lahko v dvomu presodilo v tožnikovo korist.
Prenehanje obratovalnice zasebnega delodajalca ne pomeni tudi prenehanja delovnega razmerja delavca, če zasebni delodajalec ni odpovedal delovnega razmerja.
ZDavP člen 96, 97. ZUP (1986) člen 7. ZUS člen 50, 50/1, 50/2, 72, 72/2.
odmera davka od dohodkov iz dejavnosti - upravni spor - bistvena kršitev določb postopka - sojenje na seji
Sodišče lahko odloči brez glavne obravnave (sojenje na seji) samo, če v pripravljalnem postopku ugotovi, da je bilo dejansko stanje v postopku za izdajo upravnega akta popolno in pravilno ugotovljeno, ali pa to ni sporno, stranke pa v tožbi ali v odgovoru na tožbo niso zahtevale glavne obravnave. V primeru, kadar stranka glavno obravnavo izrecno zahteva, jo mora torej sodišče prve stopnje opraviti.
dovoljenost revizije - kvalificirana oseba za vložitev revizije - kvalificirano zastopanje
Stranka lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen, če ima sama opravljen pravniški državni izpit, v delovnem sporu pa tudi po pooblaščencu - predstavniku sindikata, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Takšna ureditev velja v vseh postopkih, v katerih je bila tožba vložena po uveljavitvi ZPP (1999).
zdravstveno zavarovanje - upravni postopek - izčrpanost rednih pravnih sredstev kot procesna predpostavka
Ob dejanski ugotovitvi, da je tožnik vložil tožbo, ne da bi bila izdana dokončna odločba v upravnem postopku, je sodišče svojo odločitev pravilno oprlo na določbo 30. člena ZDSS. Ta določa, da ne more zahtevati sodnega varstva pravic stranka, ki ni uveljavljala rednega pravnega sredstva v upravnem postopku. To pa pomeni, da predstavlja dokončna odločitev pristojnih organov tožene stranke o uveljavljeni pravici iz socialne varnosti procesno predpostavko za vložitev tožbe.
blagovna znamka - prenos in vzdrževanje veljavnosti znamke
Ker tožnik pravic iz blagovne znamke, priznane pri Zveznem zavodu za patente v Beogradu do 1.3.1994 ni prenesel na urad, niti posredoval najnujnejših podatkov za vzpostavitev podatkovne baze ter dokazila o plačilu vsaj ene pristojbine za njihovo vzdrževanje, je urad zahtevo za prenos in vzdrževanje blagovne znamke (vložene dne 30.7.1997)
prenehanje delovnega razmerja - obnova postopka - obnovitveni razlog
Tožnica je že postopku, katerega obnovo je zahtevala, navajala dejstva o domnevno dogovorjenih zaposlitvah le delavcev (natakarjev) do 35 let starosti. Zato le ponavljanja tega dejstva ni mogoče razlagati kot navajanje nekih novih dejstev in tudi dokazov v zvezi s tem ne kot novih dokazov.
delo za določen čas - prenehanje delovnega razmerja
Ker je bilo ves čas trajanja pogodbe obema strankama znano, da gre za delo za določen čas in ker je tožnica praktično v treh tromesečjih, za katera je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas, dejansko opravljala delo perice, čeprav pogodba ni bila sklenjena za opravljanje tega dela, tudi revizijsko sodišče nima pomislekov glede zaključka sodišča, da je tožnici delovno razmerje za določen čas pravilno prenehalo z iztekom časa, za katerega je bila ta dejanska (prikrita) pogodba o zaposlitvi sklenjena.
Ker je tožeča stranka še dvakrat podpisala pogodbo o zaposlitvi za določen čas za dela in naloge, ki jih dejansko ni opravljala, je s tem prevzela svoj del odgovornosti za sklenitev navidezne pogodbe in zato ne more mimo določil ZOR (OZ) pridobiti dodatnih koristi iz take pogodbe. Revizijsko sodišče soglaša s tem, da je tožnica lahko, kot je to pravilno razsodilo sodišče, pridobila samo tiste pravice, ki bi ji že od vsega začetka šle iz take pogodbe.
uradniški certifikati - plačilo razlike plače - zastaranje - pripoznava
Uslužbenski certifikati oziroma ustrezna obvestila o razliki plače za izdajo le-teh niso potrdila o premalo izplačani plači, ker kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti, na podlagi katere so bile razlike izračunane, ni predstavljala veljavne pravne podlage za obračun plač funkcionarjev in delavcev v državnih organih, temveč so zgolj potrdila, iz katerih je razvidna višina sredstev na evidenčnem računu, ki jih lahko njegov imetnik uporabi le za zakonsko določen namen.
Elementi za razlago pogodbe so predvsem v ugotavljanju dejanskega stanja (volja strank), včasih pa te elemente določita tudi sami stranki, ko že v pogodbi podrobneje določita pomen posameznih izrazov, dodatne kriterije in podobno. Revizijska trditev o napačni razlagi aneksa k pogodbi torej lahko pomeni uveljavljanje zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja (prava pogodbena volja strank), kar je nedovoljen revizijski razlog, lahko pa pomeni tudi uveljavljanje dovoljenega revizijskega razloga zmotne uporabe pogodbenega materialnega prava.
invalidsko zavarovanje - nadomestilo zaradi manjše plače - razporeditev na ustrezno delo
Po določbi prvega odstavka 133. člena ZPIZ/92 ima pravico do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu lahko delovni invalid II. in III. kategorije invalidnosti, ki na podlagi priznane pravice do razporeditve oziroma zaposlitve opravlja preostali delovni zmožnosti ustrezno delo. Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da tožnik za delo, ki ga je opravljal po opisu z dne 12.6.1996 "direktor - dejansko pa fizični delavec" ni sposoben, je to pomenilo, da niti ni bil razporejen na ustrezno delo, niti ni ustreznega dela opravljal. Zato mu je bil pravilno in v skladu z veljavnimi predpisi zavrnjen zahtevek za priznanje pravice do denarnega nadomestila.