ZUP (1986) člen 286, 286/2. ZUS člen 1, 23, 59, 72, 73.
izvršba za nedenarne obveznosti - izvršba s prisilitvijo - izvršitev varstvenega ukrepa
Zoper sklep o nadaljevanju izvršbe s prisilitvijo v upravnem sporu ni mogoče uspešno uveljaviti ugovorov, ki se nanašajo na odločbo o prekršku in ukrepe, izrečene v tej odločbi ter tudi ne ugovorov, ki se nanašajo na prvi sklep o dovolitvi izvršbe s prisilitvijo.
Predmet spora v tem primeru je sklep, s katerim je bilo tožniku, ker obveznosti iz prvega sklepa ni izpolnil, naloženo plačilo denarne kazni, zagrožene s prvim sklepom.
zavrnitev prošnje za azil - vložitev ponovne prošnje - predložitev dokazov o sprmenjenih okoliščinah
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je tožbeni ugovor, da bi morala tožena stranka izvajati dokaze v smeri zatrjevanih ogroženosti tožeče stranke v matični državi, neutemeljen, saj tožena stranka v primerih, ko so podani razlogi za uporabo določbe 41. člena ZAzil, ni dolžna izvajati dokazov, ki jih je sicer že izvedla v prejšnjem postopku.
URS člen 29.ZKP člen 178, 178/3, 420, 420/1-3, 420/2.
preiskava - zaslišanje prič - obvestilo strankam o zaslišanju prič v preiskavi - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem, ko obsojenčev zagovornik o zaslišanju priče v preiskavi ni bil obveščen, je bila kršena določba kazenskega postopka iz 3. odstavka 178. člena ZKP. Da pa bi šlo v tem primeru za kršitev določb kazenskega postopka po določilu 3. točke 1. odstavka 420. člena ZKP, bi navedena kršitev morala vplivati na zakonitost sodne odločbe.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22069
ZKP člen 194, 194/1, 305, 306, 307, 308, 309, 340, 340/2.KZ člen 112, 112/1, 145, 145/1.
glavna obravnava - privedba obdolženca na glavno obravnavo - izmikanje vabilu - branje zapisnikov o zaslišanju prič - soglasje strank - navzočnost oškodovanca na glavni obravnavi - zastaranje kazenskega pregona - kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - ogrožanje varnosti
Izmikanje vabilu na glavno obravnavo je eden od treh alternativno predpisanih razlogov, zaradi katerih sme sodišče odrediti obdolženčevo privedbo. V takšnem primeru pa je okoliščina, ali je bil obdolženec v redu povabljen, pravno nepomembna, saj je pri tem razlogu za privedbo že po naravi stvari izključena.
Ker je obsojenec na glavni obravnavi soglašal z branjem zapisnikov o zaslišanju prič, se je s tem odrekel njunemu neposrednemu zaslišanju, s tem pa tudi možnosti, da jima na glavni obravnavi neposredno postavlja vprašanja (334. člen ZKP).
Oškodovanec ne spada med procesne subjekte, katerih navzočnost na glavni obravnavi je obvezna.
Za ugotavljanje zastaranja kazenskega pregona nista relevantni okoliščini, kdaj je obdolženec prejel obtožni akt oziroma odločbo sodišča druge stopnje.
Tudi po telefonu je mogoče uresničiti zakonske znake kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po 1. odstavku 145. člena KZ.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22161
KZ člen 169, 169/1.ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - razžalitev - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi sodbe o izpovedbah prič in samimi izpovedbami
Ker je le z vrednotenjem mogoče opredeliti pomensko nedoločen pojem (kdaj je kdo razžaljen), je treba pri realni iniurii z vrednotenjem presoditi, ali določeno fizično ravnanje storilca objektivno pomeni napad na priznano pojmovanje časti ob upoštevanju odnosov storilca do oškodovanca ter vseh okoliščin obravnavanega primera.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
Sodišče izvede le dokaz, ki mora biti pravno relevanten, pravno relevantnost takega dokaza pa morajo stranke utemeljiti s potrebno stopnjo verjetnosti.
zdravstveno zavarovanje - upravni postopek - izčrpanost rednih pravnih sredstev kot procesna predpostavka
Ob dejanski ugotovitvi, da je tožnik vložil tožbo, ne da bi bila izdana dokončna odločba v upravnem postopku, je sodišče svojo odločitev pravilno oprlo na določbo 30. člena ZDSS. Ta določa, da ne more zahtevati sodnega varstva pravic stranka, ki ni uveljavljala rednega pravnega sredstva v upravnem postopku. To pa pomeni, da predstavlja dokončna odločitev pristojnih organov tožene stranke o uveljavljeni pravici iz socialne varnosti procesno predpostavko za vložitev tožbe.
zavezanec za plačilo dohodnine - olajšava za začetek opravljanja dejavnosti
Za zavezanca, ki je na novo začel opravljati dejavnost, ne šteje tisti zavezanec, ki je dejavnost že opravljal in mu je bila skladno z veljavnimi predpisi že priznana olajšava za začetek opravljanja dejavnosti.
nezakonita odpoved delovnega razmerja - škoda - odškodnina
Po mnenju sodišča v izpodbijani sodbi, v postopku izvedeni dokazi niso nudili zadostne podlage za priznanje zahtevane odškodnine.
Sodišče ni našlo vzročne zveze med nezakonito odpovedjo delovnega razmerja in med nastalo škodo, zaradi česar je zaključilo, da tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti (sam je postavil zahtevek za plačilo odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja splošnih življenjskih aktivnosti in povečanja življenjskih naporov) in strahu, ni utemeljen.
priznanje patenta in nadaljevanje postopka na podlagi prenesene prijave - plačilo pristojbin - naknadni rok za plačilo - sankcije za neplačilo
Določba 2. odstavka 39. člena ZIL določa sankciji za primer neplačila pristojbine ali stroškov v postopku za priznanje pravic in za primer neplačila pristojbine za vzdrževanje veljavnosti pravice po opozorilu v naknadnem roku šestih mesecev. Za primer neplačila pristojbine ali stroškov v postopku za priznanje pravice določa zavrženje prijave, za primer neplačila pristojbine za vzdrževanje veljavnosti pravice pa prenehanje pravice. Sankcija za neplačilo pristojbine za vzdrževanje pravice nastopi šele po opozorilu in po preteku naknadnega roka, ki ne sme biti krajši od šestih mesecev. V zvezi s plačilom pristojbin ali stroškov v postopku za priznanje pravic, pa ZIL ne določa dolžine roka, niti ne pojasnjuje, kolikšen bi moral biti rok, v katerem bi prijavitelj moral izvršiti plačilo. Zato ni mogoče šteti, da roka, ki ga za plačilo določi pristojni organ, ni mogoče podaljšati.
Elementi za razlago pogodbe so predvsem v ugotavljanju dejanskega stanja (volja strank), včasih pa te elemente določita tudi sami stranki, ko že v pogodbi podrobneje določita pomen posameznih izrazov, dodatne kriterije in podobno. Revizijska trditev o napačni razlagi aneksa k pogodbi torej lahko pomeni uveljavljanje zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja (prava pogodbena volja strank), kar je nedovoljen revizijski razlog, lahko pa pomeni tudi uveljavljanje dovoljenega revizijskega razloga zmotne uporabe pogodbenega materialnega prava.
Prenehanje obratovalnice zasebnega delodajalca ne pomeni tudi prenehanja delovnega razmerja delavca, če zasebni delodajalec ni odpovedal delovnega razmerja.
blagovna znamka - prenos in vzdrževanje veljavnosti znamke
Ker tožnik pravic iz blagovne znamke, priznane pri Zveznem zavodu za patente v Beogradu do 1.3.1994 ni prenesel na urad, niti posredoval najnujnejših podatkov za vzpostavitev podatkovne baze ter dokazila o plačilu vsaj ene pristojbine za njihovo vzdrževanje, je urad zahtevo za prenos in vzdrževanje blagovne znamke (vložene dne 30.7.1997)
disciplinski postopek - načelo zakonitosti - načelo "in dubio pro reo"
Načelo zakonitosti v disciplinskem postopku pomeni, da je delavec lahko odgovoren le za tiste kršitve delovnih obveznosti, ki so kot take vnaprej določene v zakonu, kolektivni pogodbi ali splošnem aktu. Zato je materialnopravno pravilna odločitev obeh nižjih sodišč, ki sta za kvalifikacijo kršitev in sankcij zanje, upoštevali splošni akt tožene stranke, veljaven v času storitev kršitev.
Ob dejstvu, da je sodišče ugotovilo, da je tožnik storil očitane kršitve, je neutemeljeno sklicevanje tožnika na načela, ki bi prišla v poštev, če bi sodišče v to dvomilo. Le v takem primeru - če delodajalec ne bi uspel dokazati kršitev in odgovornosti tožnika zanje - bi sodišče lahko v dvomu presodilo v tožnikovo korist.
prenehanje delovnega razmerja - obnova postopka - obnovitveni razlog
Tožnica je že postopku, katerega obnovo je zahtevala, navajala dejstva o domnevno dogovorjenih zaposlitvah le delavcev (natakarjev) do 35 let starosti. Zato le ponavljanja tega dejstva ni mogoče razlagati kot navajanje nekih novih dejstev in tudi dokazov v zvezi s tem ne kot novih dokazov.
invalidsko zavarovanje - nadomestilo zaradi manjše plače - razporeditev na ustrezno delo
Po določbi prvega odstavka 133. člena ZPIZ/92 ima pravico do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu lahko delovni invalid II. in III. kategorije invalidnosti, ki na podlagi priznane pravice do razporeditve oziroma zaposlitve opravlja preostali delovni zmožnosti ustrezno delo. Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da tožnik za delo, ki ga je opravljal po opisu z dne 12.6.1996 "direktor - dejansko pa fizični delavec" ni sposoben, je to pomenilo, da niti ni bil razporejen na ustrezno delo, niti ni ustreznega dela opravljal. Zato mu je bil pravilno in v skladu z veljavnimi predpisi zavrnjen zahtevek za priznanje pravice do denarnega nadomestila.
uradniški certifikati - plačilo razlike plače - zastaranje - pripoznava
Uslužbenski certifikati oziroma ustrezna obvestila o razliki plače za izdajo le-teh niso potrdila o premalo izplačani plači, ker kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti, na podlagi katere so bile razlike izračunane, ni predstavljala veljavne pravne podlage za obračun plač funkcionarjev in delavcev v državnih organih, temveč so zgolj potrdila, iz katerih je razvidna višina sredstev na evidenčnem računu, ki jih lahko njegov imetnik uporabi le za zakonsko določen namen.