ZTPDR člen 81, 81/2. ZDR (1990) člen 36h, 104, 104/1.
trajno presežni delavec - pravica do navzočnosti na seji organa druge stopnje
Delavec ima pravico biti navzoč, ko se obravnava njegova zahteva oziroma ugovor, ter se izjaviti o dejstvih, pomembnih za odločanje. Taka ureditev ni sama sebi namen. Zagotavlja pravico delavca, da je ne samo vabljen na sejo organa, ki odloča o njegovi zahtevi za varstvo pravic, temveč tudi, da temu organu neposredno predstavi dejstva, za katera meni, da so za odločitev pomembna. Zato ni mogoče vnaprej predvidevati, da delavec ne bo predložil nobenih pomembnih dejstev, saj bi to pomenilo vnaprejšnjo zavrnitev delavčevih navedb, ne da bi se sploh vedelo, kakšne bodo. Za odločitev je pomembno dejansko stanje v času dokončne odločitve in drugostopni organ delodajalca lahko (tudi zaradi spremenjenih dejanskih okoliščin) tudi spremeni prvotno odločitev.
nezakonita odpoved delovnega razmerja - škoda - odškodnina
Po mnenju sodišča v izpodbijani sodbi, v postopku izvedeni dokazi niso nudili zadostne podlage za priznanje zahtevane odškodnine.
Sodišče ni našlo vzročne zveze med nezakonito odpovedjo delovnega razmerja in med nastalo škodo, zaradi česar je zaključilo, da tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti (sam je postavil zahtevek za plačilo odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja splošnih življenjskih aktivnosti in povečanja življenjskih naporov) in strahu, ni utemeljen.
zavezanec za plačilo dohodnine - olajšava za začetek opravljanja dejavnosti
Za zavezanca, ki je na novo začel opravljati dejavnost, ne šteje tisti zavezanec, ki je dejavnost že opravljal in mu je bila skladno z veljavnimi predpisi že priznana olajšava za začetek opravljanja dejavnosti.
prenehanje delovnega razmerja - kandidati za vojaško službo - izpolnitev pogojev
Delovno razmerje kandidatov za vojaško službo se na podlagi 92. člena Zobr sklene z odložnim pogojem. V določenem roku morajo opraviti vojaško strokovno usposabljanje, sicer se jim pogodba "prekine". Da pa bi tožnik imel možnost po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi kot kandidat za vojaka opraviti osnovno vojaško strokovno usposabljanje, tožena stranka ni dokazala in tudi v reviziji tega ne zatrjuje. Zato je tudi po presoji revizijskega sodišča pravilna odločitev nižjih sodišč, da ni izkazan zatrjevani zakonski razlog za prekinitev pogodbe o zaposlitvi in posledično prenehanje delovnega razmerja.
priznanje patenta in nadaljevanje postopka na podlagi prenesene prijave - plačilo pristojbin - naknadni rok za plačilo - sankcije za neplačilo
Določba 2. odstavka 39. člena ZIL določa sankciji za primer neplačila pristojbine ali stroškov v postopku za priznanje pravic in za primer neplačila pristojbine za vzdrževanje veljavnosti pravice po opozorilu v naknadnem roku šestih mesecev. Za primer neplačila pristojbine ali stroškov v postopku za priznanje pravice določa zavrženje prijave, za primer neplačila pristojbine za vzdrževanje veljavnosti pravice pa prenehanje pravice. Sankcija za neplačilo pristojbine za vzdrževanje pravice nastopi šele po opozorilu in po preteku naknadnega roka, ki ne sme biti krajši od šestih mesecev. V zvezi s plačilom pristojbin ali stroškov v postopku za priznanje pravic, pa ZIL ne določa dolžine roka, niti ne pojasnjuje, kolikšen bi moral biti rok, v katerem bi prijavitelj moral izvršiti plačilo. Zato ni mogoče šteti, da roka, ki ga za plačilo določi pristojni organ, ni mogoče podaljšati.
Določba 9. točke 260. člena ZUP ureja primer, ko osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka, ni bila dana možnost sodelovati, in ne primer, če je stranka sodelovala.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Navidezno enaka identiteta ene od pravdnih strank z uslužbenko stvarno in krajevno pristojnega sodišča sama po sebi ne more omogočiti uporabe določbe 67. člena ZPP o delegaciji pristojnosti na drugo sodišče.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi o vsebini listin in samimi listinami - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pripor - ponovitvena nevarnost
T.i. protispisnost bi bila podana samo v primeru, če bi sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa netočno reproduciralo vsebino izvida in mnenja izvedenca psihiatra.
Ponovitvena nevarnost (3. točka 1. odstavka 201. člena ZKP) se mora nanašati na enako ali istovrstno dejanje oziroma mora biti podana vsebinska in časovna povezava med kaznivim dejanjem, zaradi katerega je obdolženec v postopku ter kaznivim dejanjem, ki naj bi ga ponovil. Natančnejša opredelitev predmeta napada oziroma oškodovanca pa je v tej zvezi pravno nepomembna.
Določba 8. člena ZPP (prosta dokazna ocena) predstavlja metodološki napotek za dokazno oceno. Kršitev te postopkovne določbe je zato podana (le), kadar dokazna ocena ni v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, torej takrat, ko ni vestna, skrbna ter analitično sintetična, ne pa tudi, kadar je vsebinsko neprepričljiva (kar je v nasprotju z nenapisanimi, neformalnimi dokaznimi pravili).
ZVGLD člen 29, 57.ZSKZ člen 17.ZDen člen 16, 16/3.
denacionalizacija - vrnitev kmetijskega zemljišča v last in posest - pravne ovire za vrnitev - lovska družina kot denacionalizacijski upravičenec
Lovska družina je uveljavljala in uporabljala za potrebe svoje dejavnosti kmetijska zemljišča v družbeni lastnini. Na njih ni imela lastninske pravice. Zato je ZSKZ ta zemljišča podržavil enako kot vsa družbena kmetijska zemljišča, ne glede na to, s katerimi sredstvi (iz kakšnih virov) so bila kupljena, oziroma ne glede na to, na kakšen način so bila pridobljena.
nezakonit poseg v prostor - gradnja na tujem zemljišču - ukrep urbanističnega inšpektorja - dopustnost posega v lastninsko pravico
Prepoved vpisov in sprememb v zemljiški knjigi, katastru in drugih uradnih evidencah, določena v 4. alinei prvega odstavka 76. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, pomeni omejitev lastninske pravice. Po določbah navedenega zakona je taka omejitev predvidena le zaradi nezakonitega posega v prostor, zato se lahko nanaša le na zemljišče v lasti investitorja.
Ker vprašanje, kdo je lastnik spornih delnic in kdo je direktor delniške družbe ni pojasnjeno, revizijsko sodišče, ki sme izhajati samo iz ugotovljenih dejstev pred sodiščem prve in druge stopnje, ne more z gotovostjo presoditi, če tožena stranka res ne more izpolniti tožbenega zahtevka.
V zvezi z izpodbijanjem pogodbe med tožencem in intervenientom sodišči prve in druge stopnje pravilno izhajata iz ugotovitve, da pogodba ni bila izpodbijana, toda tožnik ni dolžan izpodbijati vseh pogodb obligacijske narave, ki bi jih toženec sklepal potem, ko je sklenil pogodbo s tožnikom. Pomembne so le tiste pogodbe, na podlagi katerih je prišlo do prenosa delnic na novega lastnika, ki torej učinkujejo nasproti vsakomur.
Očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je v nasprotju z določbo 8. člena ZPP in pomeni nedovoljeno poseganje v dokazno oceno (tretji odstavek 370. člena ZPP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi dvoma v nepristranskost sodnikov pristojnega sodišča
Nezadovoljstvo stranke z odločbami v drugih postopkih, ki so tekli pred Okrožnim sodiščem v Kranju in pričakovanje nepoštenega sojenja v tej zadevi, ne more predstavljati tehtnega razloga za delegacijo pristojnosti.
status in pravice iz statusa žrtve vojnega nasilja - smrt stranke med pritožbenim postopkom - nedovoljena pritožba pravnega naslednika
Pravica do priznanja statusa žrtve vojnega nasilja in pravice iz tega statusa - do doživljenjske mesečne rente, do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev in pravice do priznanja prisilnega ukrepa v pokojninsko dobo, so pravice, ki so vezane na osebe in so nepodedljive. Zato, če je tožnik, ki je status uveljavljal, med pritožbenim postopkom umrl, njegova pravna naslednica (tožnikova žena) ne more nadaljevati pritožbenega postopka.
spor o pristojnosti - izvršba za izterjavo denarne terjatve - krajevna pristojnost
Ker spada Šentrupert (kjer se po upnikovih navedbah nahajajo stvari in kjer je tudi dolžničino prebivališče) v območje sodnega okraja Trebnje je podana krajevna pristojnost Okrajnega sodišča v Trebnjem (77. člen ZIZ).