blagovna znamka - prenos in vzdrževanje veljavnosti znamke
Ker tožnik pravic iz blagovne znamke, priznane pri Zveznem zavodu za patente v Beogradu do 1.3.1994 ni prenesel na urad, niti posredoval najnujnejših podatkov za vzpostavitev podatkovne baze ter dokazila o plačilu vsaj ene pristojbine za njihovo vzdrževanje, je urad zahtevo za prenos in vzdrževanje blagovne znamke (vložene dne 30.7.1997)
delo za določen čas - prenehanje delovnega razmerja
Ker je bilo ves čas trajanja pogodbe obema strankama znano, da gre za delo za določen čas in ker je tožnica praktično v treh tromesečjih, za katera je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas, dejansko opravljala delo perice, čeprav pogodba ni bila sklenjena za opravljanje tega dela, tudi revizijsko sodišče nima pomislekov glede zaključka sodišča, da je tožnici delovno razmerje za določen čas pravilno prenehalo z iztekom časa, za katerega je bila ta dejanska (prikrita) pogodba o zaposlitvi sklenjena.
Ker je tožeča stranka še dvakrat podpisala pogodbo o zaposlitvi za določen čas za dela in naloge, ki jih dejansko ni opravljala, je s tem prevzela svoj del odgovornosti za sklenitev navidezne pogodbe in zato ne more mimo določil ZOR (OZ) pridobiti dodatnih koristi iz take pogodbe. Revizijsko sodišče soglaša s tem, da je tožnica lahko, kot je to pravilno razsodilo sodišče, pridobila samo tiste pravice, ki bi ji že od vsega začetka šle iz take pogodbe.
priznanje patenta in nadaljevanje postopka na podlagi prenesene prijave - plačilo pristojbin - naknadni rok za plačilo - sankcije za neplačilo
Določba 2. odstavka 39. člena ZIL določa sankciji za primer neplačila pristojbine ali stroškov v postopku za priznanje pravic in za primer neplačila pristojbine za vzdrževanje veljavnosti pravice po opozorilu v naknadnem roku šestih mesecev. Za primer neplačila pristojbine ali stroškov v postopku za priznanje pravice določa zavrženje prijave, za primer neplačila pristojbine za vzdrževanje veljavnosti pravice pa prenehanje pravice. Sankcija za neplačilo pristojbine za vzdrževanje pravice nastopi šele po opozorilu in po preteku naknadnega roka, ki ne sme biti krajši od šestih mesecev. V zvezi s plačilom pristojbin ali stroškov v postopku za priznanje pravic, pa ZIL ne določa dolžine roka, niti ne pojasnjuje, kolikšen bi moral biti rok, v katerem bi prijavitelj moral izvršiti plačilo. Zato ni mogoče šteti, da roka, ki ga za plačilo določi pristojni organ, ni mogoče podaljšati.
prenehanje delovnega razmerja - kandidati za vojaško službo - izpolnitev pogojev
Delovno razmerje kandidatov za vojaško službo se na podlagi 92. člena Zobr sklene z odložnim pogojem. V določenem roku morajo opraviti vojaško strokovno usposabljanje, sicer se jim pogodba "prekine". Da pa bi tožnik imel možnost po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi kot kandidat za vojaka opraviti osnovno vojaško strokovno usposabljanje, tožena stranka ni dokazala in tudi v reviziji tega ne zatrjuje. Zato je tudi po presoji revizijskega sodišča pravilna odločitev nižjih sodišč, da ni izkazan zatrjevani zakonski razlog za prekinitev pogodbe o zaposlitvi in posledično prenehanje delovnega razmerja.
ZDavP člen 96, 97. ZUP (1986) člen 7. ZUS člen 50, 50/1, 50/2, 72, 72/2.
odmera davka od dohodkov iz dejavnosti - upravni spor - bistvena kršitev določb postopka - sojenje na seji
Sodišče lahko odloči brez glavne obravnave (sojenje na seji) samo, če v pripravljalnem postopku ugotovi, da je bilo dejansko stanje v postopku za izdajo upravnega akta popolno in pravilno ugotovljeno, ali pa to ni sporno, stranke pa v tožbi ali v odgovoru na tožbo niso zahtevale glavne obravnave. V primeru, kadar stranka glavno obravnavo izrecno zahteva, jo mora torej sodišče prve stopnje opraviti.
zapisnik - pravica stranke do odgovora na poročilo sodnika prve stopnje o zatrjevani kršitvi postopka
Res je, da ima stranka le pravico (ne pa tudi procesno dolžnost) prebrati zapisnik in ugovarjati zoper njegovo vsebino (2. odstavek 124. člena ZPP). Vendar če tega ne stori in zoper vsebino zapisnika ne ugovarja, si pač oteži položaj pri kasnejšem dokazovanju zatrjevane neresničnosti vsebine zapisnika.
Z odgovorom na poročilo o zatrjevanih kršitvah postopka revizijskih razlogov ni mogoče širiti. Odgovor je namreč strankino sredstvo uresničitve pravice do izjave v postopku (ne pa /dodatne/ pravice do pravnega sredstva) kar pomeni, da so lahko predmet tega odgovora le tiste strankine trditve, ugovori, pogledi in razmišljanja, ki se nanašajo zgolj na procesnopravna relevantna dejstva, o katerih je dal sodnik poročilo.
Očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je v nasprotju z določbo 8. člena ZPP in pomeni nedovoljeno poseganje v dokazno oceno (tretji odstavek 370. člena ZPP).
nezakonit poseg v prostor - gradnja na tujem zemljišču - ukrep urbanističnega inšpektorja - dopustnost posega v lastninsko pravico
Prepoved vpisov in sprememb v zemljiški knjigi, katastru in drugih uradnih evidencah, določena v 4. alinei prvega odstavka 76. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, pomeni omejitev lastninske pravice. Po določbah navedenega zakona je taka omejitev predvidena le zaradi nezakonitega posega v prostor, zato se lahko nanaša le na zemljišče v lasti investitorja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi dvoma v nepristranskost sodnikov pristojnega sodišča
Nezadovoljstvo stranke z odločbami v drugih postopkih, ki so tekli pred Okrožnim sodiščem v Kranju in pričakovanje nepoštenega sojenja v tej zadevi, ne more predstavljati tehtnega razloga za delegacijo pristojnosti.
status in pravice iz statusa žrtve vojnega nasilja - smrt stranke med pritožbenim postopkom - nedovoljena pritožba pravnega naslednika
Pravica do priznanja statusa žrtve vojnega nasilja in pravice iz tega statusa - do doživljenjske mesečne rente, do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev in pravice do priznanja prisilnega ukrepa v pokojninsko dobo, so pravice, ki so vezane na osebe in so nepodedljive. Zato, če je tožnik, ki je status uveljavljal, med pritožbenim postopkom umrl, njegova pravna naslednica (tožnikova žena) ne more nadaljevati pritožbenega postopka.
enotno dovoljenje za gradnjo - upravni spor - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Če je tožnik že v upravnem postopku ugovarjal, da mu bo postavitev ograje zaprla pot, ne gre za tožbeno novoto. Zato je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu (3. odstavek 72. člena ZUS v zvezi s 14. točko 2. odstavka 339. člena ZPP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi dvoma v nepristranskost sodnika
Dejstvo, da je toženec v tem postopku odvetnik, ki stranke zastopa tudi pred Okrožnim sodiščem na Ptuju ne predstavlja tehtnega razloga za prenos pristojnosti.
URS člen 29.ZKP člen 5, 5/2, 178, 178/5, 442, 442/1.
skrajšani postopek - glavna obravnava - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - preiskava - zaslišanje prič - obvestilo obdolžencu o zaslišanju prič v preiskavi
Pogoj za sojenje v obdolženčevi nenavzočnosti iz 1. odstavka 442. člena ZKP, da je bil že zaslišan, je izpolnjen, če je bil obdolženec zaslišan na način, kot ga ZKP predvideva za zaslišanje obdolženca, prejšnje zaslišanje pa se mora nanašati na isti predmet obtožbe. Pri tem ni pomembno, v kateri fazi postopka je bil zaslišan.
Oceno, ali je obdolženčeva navzočnost na glavni obravnavi nujna ali ne, sodišče napravi glede na dejansko stanje, razčiščeno do tega trenutka. Če šteje, da je zaslišanje obdolženca potrebno, bo obravnavo preložilo in na naslednji narok obdolženca prisilno privedlo oziroma uporabilo ustrezen ukrep za zagotovitev njegove navzočnosti na glavni obravnavi. Enako bo sodišče storilo tudi v primeru, ko bodo na glavni obravnavi, opravljeni v obdolženčevi nenavzočnosti, izvedeni dokazi narekovali njegovo ponovno zaslišanje.
Čeprav obdolženec v preiskavi ni bil obveščen o zaslišanju prič (5. odstavek 178. člena ZKP), je bila ta kršitev sanirana z razpisom glavne obravnave, na katero je bil pravilno vabljen, na njej pa so bile zaslišane tudi priče, vendar se na vabilo brez opravičenega razloga ni odzval. Dolžnost sodišča je namreč obdolžencu dati možnost sodelovanja pri izvedbi dokaza (postavljati vprašanja pričam, se z njimi soočiti), od obdolženca pa je odvisno, ali bo to pravico izkoristil ali ne.