URS člen 29.ZKP člen 5, 5/2, 178, 178/5, 442, 442/1.
skrajšani postopek - glavna obravnava - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - preiskava - zaslišanje prič - obvestilo obdolžencu o zaslišanju prič v preiskavi
Pogoj za sojenje v obdolženčevi nenavzočnosti iz 1. odstavka 442. člena ZKP, da je bil že zaslišan, je izpolnjen, če je bil obdolženec zaslišan na način, kot ga ZKP predvideva za zaslišanje obdolženca, prejšnje zaslišanje pa se mora nanašati na isti predmet obtožbe. Pri tem ni pomembno, v kateri fazi postopka je bil zaslišan.
Oceno, ali je obdolženčeva navzočnost na glavni obravnavi nujna ali ne, sodišče napravi glede na dejansko stanje, razčiščeno do tega trenutka. Če šteje, da je zaslišanje obdolženca potrebno, bo obravnavo preložilo in na naslednji narok obdolženca prisilno privedlo oziroma uporabilo ustrezen ukrep za zagotovitev njegove navzočnosti na glavni obravnavi. Enako bo sodišče storilo tudi v primeru, ko bodo na glavni obravnavi, opravljeni v obdolženčevi nenavzočnosti, izvedeni dokazi narekovali njegovo ponovno zaslišanje.
Čeprav obdolženec v preiskavi ni bil obveščen o zaslišanju prič (5. odstavek 178. člena ZKP), je bila ta kršitev sanirana z razpisom glavne obravnave, na katero je bil pravilno vabljen, na njej pa so bile zaslišane tudi priče, vendar se na vabilo brez opravičenega razloga ni odzval. Dolžnost sodišča je namreč obdolžencu dati možnost sodelovanja pri izvedbi dokaza (postavljati vprašanja pričam, se z njimi soočiti), od obdolženca pa je odvisno, ali bo to pravico izkoristil ali ne.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22094
KZ člen 26, 213.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper premoženje - rop - napeljevanje - opis napeljevanja - kraj napeljevanja - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Čeprav v izreku pravnomočne sodbe ni navedeno, kje je obsojenec štiri osebe, ki so sicer ostale neidentificirane, napeljeval k izvršitvi kaznivega dejanja, ni podana kršitev kazenskega zakona. Kraj napeljevanja namreč ni konstitutiven znak kaznivega dejanja, razen če je določen kot njegov poseben znak.
izvajanje dokazov - dokazi, ki so podlaga za sodbo - izvedenstvo - ponovitev dokazovanja z izvedenci - izločitev izvedenca - dvom v nepristranskost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Določba 1. odstavka 355. člena ZKP pomeni, da kot podlago za izrečeno sodbo ni mogoče uporabiti dejstev ali dokazov, ki se sicer nahajajo v spisu, niso pa bili izvedeni in pretreseni na glavni obravnavi.
Ker je sodišče zaključilo, da sta izvid in mnenje prvega izvedenca popolna in v skladu z dejanskimi okoliščinami, potrjenimi z ostalimi podatki kazenskega spisa ter izvedenimi dokazi, medtem ko je podatke, ki jih je upošteval drugi izvedenec, štelo kot neverodostojne in iz tega razloga ni sprejelo njegovega izvedenskega mnenja, ob takem stanju zadeve ni bilo potrebe, da bi sodišče dokazovanje ponovilo z istima izvedencema ali drugimi izvedenci oziroma zahtevalo mnenje drugih izvedencev.
pooblaščenec za sprejemanje pisanj - vročitev sklepa po začasni zastopnici - dovoljenost pritožbe - napačen pravni pouk
Zoper sklep, izdan med pripravami na glavno obravnavo, ni pritožbe. Pritožba ni dovoljena ne glede na to, da je prvostopno sodišče v napačnem pravnem pouku navedlo, da je dovoljena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi dvoma v nepristranskost sodnikov pristojnega sodišča
V obravnavani zadevi je tožnik sodnik Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu, za odločanje v zadevi pa pristojno Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu, torej drugo stvarno pristojno sodišče. Dejstvo, da se sodniki med seboj poznajo in se srečujejo v isti zgradbi, samo po sebi ne more vplivati na subjektivno neodvisnost sodnikov, ki se kaže v osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva. Sodniki in sodnice odločamo na podlagi ustave in zakonov in moramo biti sposobni objektivno odločati v vseh sporih, zlasti še o premoženjskopravnih, čeprav posamezni sodnik pozna eno ali drugo pravdno stranko.
enotno dovoljenje za gradnjo - upravni spor - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Če je tožnik že v upravnem postopku ugovarjal, da mu bo postavitev ograje zaprla pot, ne gre za tožbeno novoto. Zato je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu (3. odstavek 72. člena ZUS v zvezi s 14. točko 2. odstavka 339. člena ZPP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi dvoma v nepristranskost sodnika
Dejstvo, da je toženec v tem postopku odvetnik, ki stranke zastopa tudi pred Okrožnim sodiščem na Ptuju ne predstavlja tehtnega razloga za prenos pristojnosti.
denacionalizacija - prodajna pogodba - napake volje - pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sila ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti
Ob ugotovljenem dejanskem stanju, da zaslišane priče niso potrdile, da bi se F. K. grozilo, ga sililo ali zvijačno napeljevalo k sklenitvi prodajne pogodbe; da tistih, ki so odklonili prodajo zemljišč, ni doletela nobena sankcija; da so mu bila v zameno ponujena druga zemljišča, a jih ni hotel prevzeti; in da tudi višina kupnine, ki jo je prejel za prodano zemljo, sama po sebi ne dokazuje prisilne prodaje; je pravilna ugotovitev, da je pokojni F. K.
zapisnik - pravica stranke do odgovora na poročilo sodnika prve stopnje o zatrjevani kršitvi postopka
Res je, da ima stranka le pravico (ne pa tudi procesno dolžnost) prebrati zapisnik in ugovarjati zoper njegovo vsebino (2. odstavek 124. člena ZPP). Vendar če tega ne stori in zoper vsebino zapisnika ne ugovarja, si pač oteži položaj pri kasnejšem dokazovanju zatrjevane neresničnosti vsebine zapisnika.
Z odgovorom na poročilo o zatrjevanih kršitvah postopka revizijskih razlogov ni mogoče širiti. Odgovor je namreč strankino sredstvo uresničitve pravice do izjave v postopku (ne pa /dodatne/ pravice do pravnega sredstva) kar pomeni, da so lahko predmet tega odgovora le tiste strankine trditve, ugovori, pogledi in razmišljanja, ki se nanašajo zgolj na procesnopravna relevantna dejstva, o katerih je dal sodnik poročilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22101
KZ člen 180, 180/1.ZKP člen 95, 95/1, 95/4, 420, 420/2, 424, 424/1.
kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - posilstvo - sila - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa kršitev zakona - izpodbijanje odločbe o stroških
Sila v povezavi s kaznivim dejanjem posilstva pomeni uporabo moči nasproti drugi osebi zaradi prisiljenja ženske k spolnemu občevanju.
Zatrjevanje, da bi sodišče moralo skladno z določbo 4. odstavka 95. člena ZKP obsojenca ob pravilni uporabi zakona oprostiti plačila stroškov, saj je ta poročen, oče ml. otroka in brez zaposlitve, teh obsojenčevih premoženjskih razmer pa sodišče tudi naj ne bi ocenjevalo, pomeni po vsebini smiselno odrekanje pravilnosti odločitve, da mora obsojenec plačati stroške kazenskega postopka. Ker pri tem izhaja iz drugačnega vrednotenja okoliščin, zlasti obsojenčevih premoženjskih razmer, kot nižji sodišči, te pa so v prvostopenjski sodbi določno navedene in ocenjene kot ugodne, uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
odobritev brezplačne pravne pomoči - premoženje prosilca - omejitev lastninske pravice na nepremičnini
V evidenčnem C listu zemljiškoknjižnega vložka vpisana prepoved odsvojitve - obremenitve do poplačila terjatve, pomeni, da je nepremičnina prosilca BPP omejena, ker ne more z njo razpolagati.
ZKP člen 371, 371/1-8, 371/2, 372, 372-2, 420, 420/2.
kršitev kazenskega zakona - izključitev kazenske odgovornosti - nedovoljeni dokazi - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kršitev kazenskega zakona iz 2. točke 372. člena ZKP je podana, če obstojijo okoliščine, ki izključujejo kazensko odgovornost, to pa je, kadar storilec kaznivega dejanja ni prišteven, če je bil ob storitvi kaznivega dejanja v zmoti (16., 20. in 21. člen KZ) ali če ni krivde v primerih, v katerih zakon ne predvideva kaznovanje storilca za dejanja, storjena iz malomarnosti (3. odstavek 15. člena KZ).
Ker obsojenec in zagovornica z utemeljitvijo dokaznega predloga nista izkazala zadostne stopnje verjetnosti, da bi izvedba predlaganih dokazov lahko vplivala na drugačno presojo navedenih odločilnih dejstev, z zavrnitvijo dokaznega predloga pravica do obrambe ni bila kršena.
Tožnik se ne more sklicevati na odlok občine, ki ob času odločanja organa prve stopnje še ni veljal, pa čeprav ta nov odlok dovoljuje večje pomožne objekte graditi le na podlagi priglasitve del.