zapisnik - pravica stranke do odgovora na poročilo sodnika prve stopnje o zatrjevani kršitvi postopka
Res je, da ima stranka le pravico (ne pa tudi procesno dolžnost) prebrati zapisnik in ugovarjati zoper njegovo vsebino (2. odstavek 124. člena ZPP). Vendar če tega ne stori in zoper vsebino zapisnika ne ugovarja, si pač oteži položaj pri kasnejšem dokazovanju zatrjevane neresničnosti vsebine zapisnika.
Z odgovorom na poročilo o zatrjevanih kršitvah postopka revizijskih razlogov ni mogoče širiti. Odgovor je namreč strankino sredstvo uresničitve pravice do izjave v postopku (ne pa /dodatne/ pravice do pravnega sredstva) kar pomeni, da so lahko predmet tega odgovora le tiste strankine trditve, ugovori, pogledi in razmišljanja, ki se nanašajo zgolj na procesnopravna relevantna dejstva, o katerih je dal sodnik poročilo.
Očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je v nasprotju z določbo 8. člena ZPP in pomeni nedovoljeno poseganje v dokazno oceno (tretji odstavek 370. člena ZPP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22094
KZ člen 26, 213.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper premoženje - rop - napeljevanje - opis napeljevanja - kraj napeljevanja - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Čeprav v izreku pravnomočne sodbe ni navedeno, kje je obsojenec štiri osebe, ki so sicer ostale neidentificirane, napeljeval k izvršitvi kaznivega dejanja, ni podana kršitev kazenskega zakona. Kraj napeljevanja namreč ni konstitutiven znak kaznivega dejanja, razen če je določen kot njegov poseben znak.
pooblaščenec za sprejemanje pisanj - vročitev sklepa po začasni zastopnici - dovoljenost pritožbe - napačen pravni pouk
Zoper sklep, izdan med pripravami na glavno obravnavo, ni pritožbe. Pritožba ni dovoljena ne glede na to, da je prvostopno sodišče v napačnem pravnem pouku navedlo, da je dovoljena.
enotno dovoljenje za gradnjo - upravni spor - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Če je tožnik že v upravnem postopku ugovarjal, da mu bo postavitev ograje zaprla pot, ne gre za tožbeno novoto. Zato je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu (3. odstavek 72. člena ZUS v zvezi s 14. točko 2. odstavka 339. člena ZPP).
odobritev brezplačne pravne pomoči - premoženje prosilca - omejitev lastninske pravice na nepremičnini
V evidenčnem C listu zemljiškoknjižnega vložka vpisana prepoved odsvojitve - obremenitve do poplačila terjatve, pomeni, da je nepremičnina prosilca BPP omejena, ker ne more z njo razpolagati.
nezakonit poseg v prostor - gradnja na tujem zemljišču - ukrep urbanističnega inšpektorja - dopustnost posega v lastninsko pravico
Prepoved vpisov in sprememb v zemljiški knjigi, katastru in drugih uradnih evidencah, določena v 4. alinei prvega odstavka 76. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, pomeni omejitev lastninske pravice. Po določbah navedenega zakona je taka omejitev predvidena le zaradi nezakonitega posega v prostor, zato se lahko nanaša le na zemljišče v lasti investitorja.
ZKP člen 371, 371/1-8, 371/2, 372, 372-2, 420, 420/2.
kršitev kazenskega zakona - izključitev kazenske odgovornosti - nedovoljeni dokazi - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kršitev kazenskega zakona iz 2. točke 372. člena ZKP je podana, če obstojijo okoliščine, ki izključujejo kazensko odgovornost, to pa je, kadar storilec kaznivega dejanja ni prišteven, če je bil ob storitvi kaznivega dejanja v zmoti (16., 20. in 21. člen KZ) ali če ni krivde v primerih, v katerih zakon ne predvideva kaznovanje storilca za dejanja, storjena iz malomarnosti (3. odstavek 15. člena KZ).
Ker obsojenec in zagovornica z utemeljitvijo dokaznega predloga nista izkazala zadostne stopnje verjetnosti, da bi izvedba predlaganih dokazov lahko vplivala na drugačno presojo navedenih odločilnih dejstev, z zavrnitvijo dokaznega predloga pravica do obrambe ni bila kršena.
Določba 9. točke 260. člena ZUP ureja primer, ko osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka, ni bila dana možnost sodelovati, in ne primer, če je stranka sodelovala.
izvajanje dokazov - dokazi, ki so podlaga za sodbo - izvedenstvo - ponovitev dokazovanja z izvedenci - izločitev izvedenca - dvom v nepristranskost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Določba 1. odstavka 355. člena ZKP pomeni, da kot podlago za izrečeno sodbo ni mogoče uporabiti dejstev ali dokazov, ki se sicer nahajajo v spisu, niso pa bili izvedeni in pretreseni na glavni obravnavi.
Ker je sodišče zaključilo, da sta izvid in mnenje prvega izvedenca popolna in v skladu z dejanskimi okoliščinami, potrjenimi z ostalimi podatki kazenskega spisa ter izvedenimi dokazi, medtem ko je podatke, ki jih je upošteval drugi izvedenec, štelo kot neverodostojne in iz tega razloga ni sprejelo njegovega izvedenskega mnenja, ob takem stanju zadeve ni bilo potrebe, da bi sodišče dokazovanje ponovilo z istima izvedencema ali drugimi izvedenci oziroma zahtevalo mnenje drugih izvedencev.
Ker vprašanje, kdo je lastnik spornih delnic in kdo je direktor delniške družbe ni pojasnjeno, revizijsko sodišče, ki sme izhajati samo iz ugotovljenih dejstev pred sodiščem prve in druge stopnje, ne more z gotovostjo presoditi, če tožena stranka res ne more izpolniti tožbenega zahtevka.
V zvezi z izpodbijanjem pogodbe med tožencem in intervenientom sodišči prve in druge stopnje pravilno izhajata iz ugotovitve, da pogodba ni bila izpodbijana, toda tožnik ni dolžan izpodbijati vseh pogodb obligacijske narave, ki bi jih toženec sklepal potem, ko je sklenil pogodbo s tožnikom. Pomembne so le tiste pogodbe, na podlagi katerih je prišlo do prenosa delnic na novega lastnika, ki torej učinkujejo nasproti vsakomur.
denacionalizacija - prodajna pogodba - napake volje - pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sila ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti
Ob ugotovljenem dejanskem stanju, da zaslišane priče niso potrdile, da bi se F. K. grozilo, ga sililo ali zvijačno napeljevalo k sklenitvi prodajne pogodbe; da tistih, ki so odklonili prodajo zemljišč, ni doletela nobena sankcija; da so mu bila v zameno ponujena druga zemljišča, a jih ni hotel prevzeti; in da tudi višina kupnine, ki jo je prejel za prodano zemljo, sama po sebi ne dokazuje prisilne prodaje; je pravilna ugotovitev, da je pokojni F. K.
URS člen 29.ZKP člen 5, 5/2, 178, 178/5, 442, 442/1.
skrajšani postopek - glavna obravnava - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - preiskava - zaslišanje prič - obvestilo obdolžencu o zaslišanju prič v preiskavi
Pogoj za sojenje v obdolženčevi nenavzočnosti iz 1. odstavka 442. člena ZKP, da je bil že zaslišan, je izpolnjen, če je bil obdolženec zaslišan na način, kot ga ZKP predvideva za zaslišanje obdolženca, prejšnje zaslišanje pa se mora nanašati na isti predmet obtožbe. Pri tem ni pomembno, v kateri fazi postopka je bil zaslišan.
Oceno, ali je obdolženčeva navzočnost na glavni obravnavi nujna ali ne, sodišče napravi glede na dejansko stanje, razčiščeno do tega trenutka. Če šteje, da je zaslišanje obdolženca potrebno, bo obravnavo preložilo in na naslednji narok obdolženca prisilno privedlo oziroma uporabilo ustrezen ukrep za zagotovitev njegove navzočnosti na glavni obravnavi. Enako bo sodišče storilo tudi v primeru, ko bodo na glavni obravnavi, opravljeni v obdolženčevi nenavzočnosti, izvedeni dokazi narekovali njegovo ponovno zaslišanje.
Čeprav obdolženec v preiskavi ni bil obveščen o zaslišanju prič (5. odstavek 178. člena ZKP), je bila ta kršitev sanirana z razpisom glavne obravnave, na katero je bil pravilno vabljen, na njej pa so bile zaslišane tudi priče, vendar se na vabilo brez opravičenega razloga ni odzval. Dolžnost sodišča je namreč obdolžencu dati možnost sodelovanja pri izvedbi dokaza (postavljati vprašanja pričam, se z njimi soočiti), od obdolženca pa je odvisno, ali bo to pravico izkoristil ali ne.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi o vsebini listin in samimi listinami - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pripor - ponovitvena nevarnost
T.i. protispisnost bi bila podana samo v primeru, če bi sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa netočno reproduciralo vsebino izvida in mnenja izvedenca psihiatra.
Ponovitvena nevarnost (3. točka 1. odstavka 201. člena ZKP) se mora nanašati na enako ali istovrstno dejanje oziroma mora biti podana vsebinska in časovna povezava med kaznivim dejanjem, zaradi katerega je obdolženec v postopku ter kaznivim dejanjem, ki naj bi ga ponovil. Natančnejša opredelitev predmeta napada oziroma oškodovanca pa je v tej zvezi pravno nepomembna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22101
KZ člen 180, 180/1.ZKP člen 95, 95/1, 95/4, 420, 420/2, 424, 424/1.
kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - posilstvo - sila - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa kršitev zakona - izpodbijanje odločbe o stroških
Sila v povezavi s kaznivim dejanjem posilstva pomeni uporabo moči nasproti drugi osebi zaradi prisiljenja ženske k spolnemu občevanju.
Zatrjevanje, da bi sodišče moralo skladno z določbo 4. odstavka 95. člena ZKP obsojenca ob pravilni uporabi zakona oprostiti plačila stroškov, saj je ta poročen, oče ml. otroka in brez zaposlitve, teh obsojenčevih premoženjskih razmer pa sodišče tudi naj ne bi ocenjevalo, pomeni po vsebini smiselno odrekanje pravilnosti odločitve, da mora obsojenec plačati stroške kazenskega postopka. Ker pri tem izhaja iz drugačnega vrednotenja okoliščin, zlasti obsojenčevih premoženjskih razmer, kot nižji sodišči, te pa so v prvostopenjski sodbi določno navedene in ocenjene kot ugodne, uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Tožnik se ne more sklicevati na odlok občine, ki ob času odločanja organa prve stopnje še ni veljal, pa čeprav ta nov odlok dovoljuje večje pomožne objekte graditi le na podlagi priglasitve del.