nadzor kakovosti zdravil - izredni strokovni nadzor - program o strokovnem nadzoru
Strokovni nadzor zdravil obsega vse v določbi 2. odst. 87. člena ZZdr naštete vrste tega nadzora in mora zato biti vsak strokovni nadzor opravljen v skladu s programom tega nadzora.
Zakon o službi v oboroženih silah člen 140, 141, 142, 143, 144, 145, 146, 147. ZOZ člen 19. ZObr člen 18. ZOR člen 256. ZUS člen 60, 60/1-2, 73.
enkratna denarna pomoč - veljavnost podzakonskih predpisov - prevzem obveznosti Republike Slovenije od nekdanje SFRJ
Ker je pravica do enkratne denarne pomoči obstojala ves čas od tožnikovega služenja vojaške obveznosti v JLA pa do danes, in ker je RS ob izključitvi ZSOS iz slovenskega pravnega sistema dne 8.5.1991 prevzela obveznosti do slovenskih državljanov, ki so služili v JLA, je v postopku treba ugotavljati, ali tožniku ta pravica pripada po sedaj veljavnem ZObr. Ni pa skupaj z ZOZ prenehala veljati tudi Uredba o uveljavljanju pravice do enkratne pomoči in o zneskih te pomoči, ker z ZOZ ni bila izrecno razveljavljena.
odločanje o zahtevi za izdajo dovoljenja za nabavo orožja - prosti preudarek
Prosti preudarek, ki ga daje zakon organu za presojo, ali pri prosilcu za dovoljenje za nabavo orožja obstajajo upravičeni razlogi za tako dovoljenje, je v skladu z ustavnim načelom vezanosti delovanja upravnih organov na ustavo in zakon; odločanje po prostem preudarku torej ni samovoljno in pravno nevezano.
vrnitev dela plačane carine - pogoji in način povračila plačanih uvoznih dajatev
Blago, za katerega se zahteva vračilo plačane carine, je bilo izvoženo v nespremenjenem stanju, torej ne v pridobljenih proizvodih, kot to zahteva 5. odstavek 99. člena CZ, niti niso izpolnjeni pogoji za poškodovano ali neustrezno blago, kot to določa 8. odstavek 158. člena CZ.
skrajšani postopek - zagovornik po uradni dolžnosti - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - seja pritožbenega senata - navzočnost strank na seji pritožbenega senata
Sodišče že samo s tem, ko ni izvedlo vseh predlaganih dokazov, ni kršilo pravice do obrambe, ker neizvedba vseh predlaganih dokazov sama po sebi še ne predstavlja te kršitve.
Višje sodišče ima v skrajšanem postopku diskrecijsko pravico, ali bo stranki obvestilo o seji pritožbenega senata ali ne, pri čemer se bo za obvestilo odločilo, če bo štelo, da bi bila navzočnost strank koristna, torej ne glede na morebitno zahtevo obdolženca oziroma njegovega zagovornika glede njune navzočnosti.
Z dejanjem majhnega pomena se delno odvzamejo lastnosti kršitve delovne obveznosti. Z njimi se sicer ne zmanjšuje pomen pravne vrednote, ampak samo pomen njene ogroženosti, ki je sicer predpisan z določanjem znakov disciplinske kršitve.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Ker toženec sodbo prve stopnje formalno z oznako opravilne številke, vsebinsko pa tudi z izpodbijanjem temelja in obsega škode, izpodbija z revizijo, je v tem delu njegova revizija nedovoljena, saj ne izpolnjuje pogoja iz prvega odstavka 367. člena ZPP.
V drugem delu toženčeva revizija ni dovoljena zato, ker revizijsko izpodbijani del sodbe druge stopnje ne presega zneska 1,000.000 SIT, ki je v drugem odstavku 367. člena ZPP določen kot mejni znesek za dovoljenost revizije v premoženjskih sporih.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22090
ZKP člen 150, 420, 420/2.KZ člen 25, 196, 196/1.
posebne operativne metode in sredstva - nedovoljeni dokazi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kazniva dejanja zoper človekovo zdravje - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - sostorilstvo
Z navedbami, da posnetki telefonskih pogovorov niso pristni, zagovornica ne obrazlaga bistvene kršitve določb kazenskega postopka, ker da sta sodišči uporabili za razsojo podatke, pridobljene po 150. členu ZKP, ki pa so bili pridobljeni na nezakonit način, ampak zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Iz tega razloga zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Čeprav obsojenec ni neposredno prenašal mamila, pa je bila ugotovljena njegova odločilna vloga pri načrtovanju kaznivega dejanja vključno z načrti v zvezi s predvidenimi zapleti od nakupa mamila pa vse do končne prodaje. Zato je pravilna pravna opredelitev, da je s tem v sostorilstvu storil kaznivo dejanje po 1. odstavku 196. člena KZ.
ukrep urbanističnega inšpektorja - poseg v prostor brez ustreznega upravnega dovoljenja
Za odreditev inšpekcijskega ukrepa po določbi 73. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor zadostuje ugotovitev, da je investitor posegel v prostor brez ustreznega upravnega dovoljenja. Razlogi, zaradi katerih je investitor posegel v prostor, niso pomembni.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22162
KZ člen 311, 311/2, 311/3.ZKP člen 420, 420/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - sostorilstvo - prepovedan prehod čez državno mejo - udeležba pri kaznivem dejanju - kazniva dejanja zoper javni red in mir - združba - odločilen prispevek k izvršitvi kaznivega dejanja - član združbe kot storilec kaznivega dejanja
Da bi član združbe veljal za (so)storilca kaznivega dejanja, ki je storjeno v okviru združbe, ni potrebno, da uresniči vse zakonske znake tega kaznivega dejanja, temveč zadostuje, da deluje pri uresničitvi le enega od njih ali pa odločilno prispeva k njegovi izvršitvi.
Prispevek je odločilen, če brez njega sostorilci, ki so uresničili zakonske znake storjenega kaznivega dejanja, teh ne bi uresničili na takšen način, kot se kaže v obravnavanem historičnem dogodku.
Ker je obsojenec kot član združbe sodeloval pri spravljanju tujcev čez državno mejo, ni pomembno, da prebežnikov ni neposredno vodil, ko so ti na nedovoljen način prestopili državno mejo. Kot član združbe je imel namreč točno določeno vlogo pri spravljanju velikega števila ljudi čez državno mejo na ilegalen način in je v okviru te delitve dela opravil prevoz znotraj države, pri čemer je bil končni cilj ilegalne prebežnike na nedovoljen način spraviti v Republiko Italijo. S takim ravnanjem je odločilno prispeval k storitvi kaznivega dejanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22127
KZ člen 107, 107/4.ZIKS člen 13. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora člen 8.ZKP člen 399, 399/1, 402, 402/1.
izvrševanje kazni zapora - alternativna izvršitev kazni zapora - delo v korist humanitarnih organizacij
O alternativnem načinu izvršitve kazni zapora v smislu 4. odstavka 107. člena KZ sodišče odloči po pravnomočnosti sodbe najkasneje do nastopa kazni. Predlagajo ga lahko obsojenec, državni tožilec in po uradni dolžnosti sodišče: v zadnjih dveh primerih je potrebna za takšen način izvršitve kazni privolitev obsojenca. Pred okrajnim sodiščem bo o tem odločal sodnik posameznik, ki je izrekel kazen zapora do 3 mesecev, pred okrožnim sodiščem pa je za odločanje pristojen zunajobravnavni senat (6. odstavek 25. člena ZKP), ne pa predsednik senata, ki je izrekel kazen. Zoper ta sklep gre pravica do pritožbe tako obdolžencu kot tudi državnemu tožilcu (1. odstavek 399. člena ZKP). O pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje odloča sodišče druge stopnje (1. odstavek 402. člena ZKP).
Zagovarjati je mogoče stališče, da se v primeru iz 4. odstavka 107. člena KZ, če obsojenec ne izpolnjuje naloženih nalog ali jih opravlja malomarno, površno in neredno, izrečena zaporna kazen izvrši v celoti, ne glede na to, koliko ur dela v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti je do tedaj že opravil.
Prvostopenjsko sodišče je izvajalo obsežen dokazni postopek, predvsem s postavitvijo izvedenke, v katerem je ugotavljalo, ali so v zapisniku SDK kot javni listini dejstva resnično ugotovljena. S tem je ravnalo v skladu z določbo tretjega odstavka 224. člena ZPP in tudi v skladu z navodili vrhovnega sodišča glede oprave pravnih dejanj in obravnavanja spornih vprašanj, kar je v skladu z določbo prvega odstavka 362. člena ZPP. Dajatveni zahtevki iz naslova oškodovanja družbene lastnine niso neutemeljeni že samo zato, ker tožeča stranka ni izrecno uveljavljala ničnosti posameznih ravnanj, ki so bila podlaga za zatrjevano oškodovanje družbene lastnine.
Ničnost lahko opredeljujejo različna dejstva, ki pa jih mora zainteresirana oseba vsaj zatrjevati za to, da lahko sodišče pazi na ničnost po uradni dolžnosti.
ukrep inšpektorja za graditev - ustavitev nadaljnje gradnje - gradnja v nasprotju z izdano dokumentacijo - mladoletni investitor
Inšpektor za graditev je ukrep ustavitve nadaljnjih gradbenih del izrekel investitorjema, kar je v skladu z 2. točko 91. člena ZGO. Mladoletnost tožnice na izrek navedenega ukrepa nima nobenega vpliva.
denacionalizacija - denacionalizacijski upravičenci - pravni posli, sklenjeni v času veljavnosti predpisov iz 3. in 4. člena ZDen
Ker so podlaga za denacionalizacijo po 5. členu ZDen le tisti pravni posli, ki so bili sklenjeni v času veljavnosti predpisov, zajetih v 3. in 4. členu ZDen (gl. Pravno mnenje VS RS z dne 22. in 23.6.1993, Poročilo o sodni praksi VS RS I/93, str. 30-34), bi morali ob dejstvu, da je bila sporna menjalna pogodba sklenjena 24.1.1969, torej v času, ki ga ne pokriva določba 4. člena ZDen, predlagatelji dokazati svojo trditev, da je bila sklenjena v zvezi z arondacijskim postopkom oziroma namesto arondacije (v tem primeru bi namreč nastalo enako stanje, kot bi nastalo po arondaciji, kar pa bi predstavljalo podlago za denacionalizacijo po 29. točki 3. člena ZDen).
odstop od kreditne pogodbe in predčasna vrnitev kredita - prodaja nepremičnine - razdrtje kupoprodajne pogodbe - nepravočasno plačilo kupnine - pravica do povračila škode - načelo vestnosti in poštenja - nastanek škode
Nepravočasno plačilo tožnikoma ni povzročilo škode zaradi razdrtja pogodbe o nakupu hiše v Č. Kajti pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je bil kupec po tej pogodbi J.G., kar pomeni, da je razdrtje te pogodbe povzročilo škodo le temu kupcu (ne pa tudi tožnikoma, ki sta ga zastopala).