KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22127
KZ člen 107, 107/4.ZIKS člen 13. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora člen 8.ZKP člen 399, 399/1, 402, 402/1.
izvrševanje kazni zapora - alternativna izvršitev kazni zapora - delo v korist humanitarnih organizacij
O alternativnem načinu izvršitve kazni zapora v smislu 4. odstavka 107. člena KZ sodišče odloči po pravnomočnosti sodbe najkasneje do nastopa kazni. Predlagajo ga lahko obsojenec, državni tožilec in po uradni dolžnosti sodišče: v zadnjih dveh primerih je potrebna za takšen način izvršitve kazni privolitev obsojenca. Pred okrajnim sodiščem bo o tem odločal sodnik posameznik, ki je izrekel kazen zapora do 3 mesecev, pred okrožnim sodiščem pa je za odločanje pristojen zunajobravnavni senat (6. odstavek 25. člena ZKP), ne pa predsednik senata, ki je izrekel kazen. Zoper ta sklep gre pravica do pritožbe tako obdolžencu kot tudi državnemu tožilcu (1. odstavek 399. člena ZKP). O pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje odloča sodišče druge stopnje (1. odstavek 402. člena ZKP).
Zagovarjati je mogoče stališče, da se v primeru iz 4. odstavka 107. člena KZ, če obsojenec ne izpolnjuje naloženih nalog ali jih opravlja malomarno, površno in neredno, izrečena zaporna kazen izvrši v celoti, ne glede na to, koliko ur dela v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti je do tedaj že opravil.
ZOR člen 178, 178/2, 191, 191/1, 200, 203. ZTVCP člen 41, 45, 56, 88, 88/1-1.
odgovornost pri nesreči premikajočih se motornih vozil - obojestranska krivda - presoja deležev
Osnovni vzrok nesreče na toženčevi strani je zaradi nezadostne osvetljenosti traktorja. Poleg tega je toženec glede na konkretne okoliščine pustil premalo prostora za srečevanje in vozil po sredi vozišča. K nesreči pa je prispeval tudi tožnik, ki je vozil motor s hitrostjo 30 do 40 km/h, kar je bilo glede na takratne razmere prehitro. Materialnopravna pravilna je ocena o stopnji toženčeve krivde v višini 70 %.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22108
ZKP člen 371, 371/1-5, 372, 372-1, 372-5, 378, 378/1, 395, 395/1, 420, 420/2.KZ člen 23, 212, 212/1, 230.
obtožba upravičenega tožilca - tatvina - pregon, kadar je storilec v bližnjem razmerju z oškodovancem - pomoč pri tatvini - neprimeren poskus - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obseg preizkusa pritožbenih navedb - seja pritožbenega senata - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni - izpodbijanje odločbe o stroških
V postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti je kršitev 1. odstavka 378. člena ZKP upoštevna le, če je vplivala na zakonitost sodbe (3. točka 1. odstavka 420. člena ZKP). V skladu z določbo 1. odstavka 424. člena ZKP pa je vložnik zahteve takšen vpliv dolžan izkazati.
Če sodišče druge stopnje v obrazložitvi svoje odločbe izrecno ne omenja pritožbenih navedb zagovornika, mu zaradi tega ni mogoče očitati, da njegovih pritožbenih navedb ni vsebinsko obravnavalo oziroma da jih ni presodilo (1. odstavek 395. člena ZKP).
Zatrjevanje, ki izhaja iz nasprotne dokazne ocene in drugačnih zaključkov od tistih, ki so bili sprejeti v pravnomočni sodbi, pomeni nedopustno izpodbijanje dejanskega stanja (2. odstavek 420. člena ZKP).
Z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče izpodbijati odločbe o kazenski sankciji, razen če je bila z njo prekoračena pravica, ki jo ima sodišče po zakonu (5. točka 372. člena ZKP v zvezi s 1. točko 1. odstavka 420. člena ZKP). Tudi odločba o stroških kazenskega postopka se sme izpodbijati le, če je sodišče o njih odločilo v nasprotju z določbami Zakona o kazenskem postopku (3. točka 1. odstavka 420.
člena ZKP v zvezi z 2. odstavkom 371. člena ZKP).
Temeljno pravilo za presojo, ali je poskus neprimeren (23. člen KZ), je, da z uporabljenim sredstvom ali proti domnevnemu predmetu v danem položaju tudi nihče drug ne bi mogel povzročiti prepovedane posledice, tudi če bi ravnal bolj spretno.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - sprememba obtožbe - ugovor zoper spremenjeno obtožnico - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga
Sprememba obtožnice se lahko nanaša le na istega obtoženca ter na isti historični dogodek, pri čemer se smejo z njo spremeniti dejstva in okoliščine, ki so znaki kaznivega dejanja. Vendar mora biti obtoženec tudi v takem primeru natančno obveščen o vseh dejanskih in pravnih okoliščinah spremenjene obtožnice, prav tako pa mora v zvezi z njo imeti primeren čas in možnosti za pripravo obrambe.
Sprememba obtožnice se nanaša na očitek kršitve drugih določb prometnih predpisov, kot so bili navedeni v prvotni obtožnici. Očitek teh kršitev je sicer opredeljen z dejstvi in okoliščinami, ki jih nespremenjena obtožnica ni vsebovala, toda to še ne pomeni, da takšna sprememba ni bila dopustna.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ni razlogov o odločilnih dejstvih - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Presoja, ali so v izpodbijani pravnomočni sodbi navedeni razlogi o odločilnih dejstvih (11. točka 1. odstavka 371. člena ZKP).
Glede dokazovanja obstoja zakonskih pogojev za priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunca v Zakonu o žrtvah vojnega nasilja (ZZVN) ni posebnih določb, kar pomeni, da je obstoj pogojev mogoče v skladu z 2. odstavkom 164. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) dokazovati z vsem, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari, tudi samo z izjavami prič.
ukrep inšpektorja za graditev - ustavitev nadaljnje gradnje - gradnja v nasprotju z izdano dokumentacijo - mladoletni investitor
Inšpektor za graditev je ukrep ustavitve nadaljnjih gradbenih del izrekel investitorjema, kar je v skladu z 2. točko 91. člena ZGO. Mladoletnost tožnice na izrek navedenega ukrepa nima nobenega vpliva.
ukrep urbanističnega inšpektorja - poseg v prostor brez ustreznega upravnega dovoljenja
Za odreditev inšpekcijskega ukrepa po določbi 73. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor zadostuje ugotovitev, da je investitor posegel v prostor brez ustreznega upravnega dovoljenja. Razlogi, zaradi katerih je investitor posegel v prostor, niso pomembni.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi in izvedenskim mnenjem - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z zatrjevanjem, da v obravnavanem primeru ni šlo za tako situacijo, kot je bila ugotovljena, zagovorniki smiselno uveljavljajo razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, torej razlog, katerega po določilu 2. odstavka 420. člena ZKP z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati.
upravni spor - bistvena kršitev določb postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - sojenje na seji
Namen glavne obravnave pri presoji zakonitosti upravnega akta je v tem, da se na podlagi neposrednega in javnega obravnavanja zbere dokazno gradivo za presojo, ali je bilo dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno.
ZTPDR (1989) člen 73.ZOR člen 154, 220.ZS člen 3, 3/2.ZPP člen 41, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - delno zavrženje revizije - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - povrnitev negmotne in gmotne škode - nesreča na delu ali v zvezi z delom kot pravni standard - pomoč varnostnika pri pokrivanju odprtine na strehi
Samoiniciativno ponujena pomoč delavcu drugega podjetja, ki je popravljalo streho objekta prve toženke, ne more soditi v širši okvir opisa del in nalog varnostnika. Tako pokojnikovo ravnanje ni bilo v nobeni funkcionalni povezavi z njegovim delom. Zato tega škodnega dogodka ni mogoče uvrstiti niti v širši okvir pojma delovne nesreče, torej take nesreče, do katere je prišlo v zvezi z delom.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22139
KZ člen 244, 244/1.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - zloraba položaja ali pravic - zastaranje kazenskega pregona - premoženjskopravni zahtevek
Ker obsojenec v letu 1991 ni le sklenil dveh fiktivnih pogodb, temveč je 26.7.1991 in 19.10.1991 tudi odobril izplačili po obeh fiktivnih pogodbah, je bilo kaznivo dejanje po 1. odstavku 244. člena KZ dokončano 26.7.1991 in 19.10.1991. S tem ko je pritožbeno sodišče odločilo o pritožbah pred potekom desetih let od navedenih datumov, to je 5.4.2001, ni prišlo do absolutnega zastaranja kazenskega pregona.
Ni bistveno, da si obsojenec s storitvijo kaznivega dejanja po 1. odstavku 244. člena KZ ni pridobil premoženjske koristi, pač pa je bistveno, da je s tem, ko je kot direktor podjetja drugemu na podlagi fiktivnih pogodb odobril izplačila, povzročil škodo podjetju, katerega direktor je bil. Tisti, ki škodo povzroči, pa je dolžan tako škodo, če je zoper njega uveljavljan premoženjskopravni zahtevek, poravnati.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pripor - trajanje pripora
S tem, ko zagovornik v zahtevi drugače ocenjuje dejstva in okoliščine v zvezi z nujnostjo in obstojem pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, kot je to storilo sodišče v izpodbijanem pravnomočnem sklepu, uveljavlja razlog, iz katerega zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Glede na naravo očitanih kaznivih dejanj, izrečeno kazensko sankcijo ter materialnimi, moralnimi in drugimi posledicami pripora za obdolženca je podano sorazmerje s trajanjem pripora oziroma posegom v njegove pravice.
ZOR člen 172. Zakon o zemljiških knjigah paragraf 108.ZZK člen 15.ZZK-1 člen 24.ZIZ člen 250, 250/3.
povrnitev škode - odgovornost države - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - sporazum o ustanovitvi zastavne pravice na nepremičnini - vpisi v zemljiško knjigo - vknjižba zastavne pravice - predmet vpisa - fizična oseba kot imetnik pravice - vpis imetnika pravice
V konkretnem primeru je izvršilno sodišče v postopku zavarovanja dovolilo zemljiškoknjižni vpis, in je zato tudi moralo ugotoviti obstoj predpisanih pogojev za dovolitev vpisa, zemljiškoknjižno sodišče pa je bilo dolžno le preizkusiti, ali je vpis mogoč glede na zemljiškoknjižno stanje. Toženi stranki se je v tej pravdi očitala huda malomarnost, ker je razpolagala z nepopolnimi podatki, pa kljub temu odredila vknjižbo. Vendar v postopku ni bilo podanih okoliščin, ki bi vzbujale dvom v zakonitost in pravno veljavnost razpolaganja predlagateljev, zato sta sodišči prve in druge stopnje pravilno presodili, da toženi stranki ni mogoče očitati pomanjkanja skrbnosti zaradi opustitve vpisa rojstnih podatkov pri dolžniku.
Zemljiškoknjižni predpisi, ki so se v času sporazuma uporabljali kot pravna pravila, niso vsebovali določbe, da se fizične osebe označijo v zemljiški knjigi tudi z rojstnim datumom, kot je to predpisal kasneje veljavni ZZK v 15. členu, oziroma sedaj veljavni Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1), ki v 24. členu predpisuje celo navedbo enotne matične številke občana. Pravno pravilo paragrafa 108. Zakona o zemljiških knjigah je le splošno določalo, da mora imeti sklep, s katerim se vpis dovoljuje, označene osebe, v katerih korist se izvrši vpis. Glede dovolitve vknjižbe so po pravnem pravilu paragrafa 27 sicer morale biti v listinah označene osebe, ki se udeležujejo pravnega posla tako, da jih ni mogoče zamenjati z drugimi osebami, kar pa je bilo mišljeno zlasti za primere, ko je v istem poslu sodelovalo več oseb z istim imenom. Rojstni datum tudi ni bil potrebna sestavina predloga za vknjižbo (pravno pravilo paragrafa 94), prav tako tega podatka ni predvideval paragraf 109. Pravilnika za voditev zemljiških knjig iz leta 1931, ki je opredeljeval sestavine sklepa zemljiškoknjižnega sodnika, na katere je bil vodja zemljiške knjige vezan pri vpisu (paragraf 125). Rojstne podatke je omenjal le v povezavi s situacijo, ko bi lahko prišlo do neskladja med osebami, ki jih je bilo treba vpisati.
Če se pogodbeni stranki dogovorita, da mora kupec namesto kupnine vrniti prodajalcu dano posojilo, je to prenovitev terjatve na plačilo kupnine. S tem terjatev na plačilo kupnine preneha, nastane pa terjatev na vrnitev posojila, ki ostane vzajemna nasprotni terjatvi na izročitev kupljene stvari.
URS člen 14.ZPKri člen 2, 2/1, 2/3, 22, 22/1, 34.ZKP člen 560, 560/2.
poprava krivic - revizija - ozemlje sedanje Republike Slovenije - politični zapornik - enakost pred zakonom
Določbo 1. odstavka 22. člena ZPKri je treba razlagati tako, da se sme zahteva za revizijo vložiti samo zoper sodbe, ki so jih v času od 15.5.1945 do 2.7.1990 izrekla sodišča s sedežem na ozemlju sedanje Republike Slovenije, ne pa tudi - ob smiselni razlagi določbe 2. odstavka 560. člena ZKP - zoper sodbe vojaških sodišč, ki so bila pristojna za območje katerekoli republike bivše SFRJ.
Pogoji za pridobitev statusa političnega zapornika po ZPKri se ne prekrivajo v celoti s pogoji za vložitev revizije po istem zakonu zoper kazensko obsodilno sodbo, gre pa tudi za vsebinsko različna postopka z različnimi predpostavkami in posledicami.