KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22090
ZKP člen 150, 420, 420/2.KZ člen 25, 196, 196/1.
posebne operativne metode in sredstva - nedovoljeni dokazi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kazniva dejanja zoper človekovo zdravje - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - sostorilstvo
Z navedbami, da posnetki telefonskih pogovorov niso pristni, zagovornica ne obrazlaga bistvene kršitve določb kazenskega postopka, ker da sta sodišči uporabili za razsojo podatke, pridobljene po 150. členu ZKP, ki pa so bili pridobljeni na nezakonit način, ampak zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Iz tega razloga zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Čeprav obsojenec ni neposredno prenašal mamila, pa je bila ugotovljena njegova odločilna vloga pri načrtovanju kaznivega dejanja vključno z načrti v zvezi s predvidenimi zapleti od nakupa mamila pa vse do končne prodaje. Zato je pravilna pravna opredelitev, da je s tem v sostorilstvu storil kaznivo dejanje po 1. odstavku 196. člena KZ.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22139
KZ člen 244, 244/1.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - zloraba položaja ali pravic - zastaranje kazenskega pregona - premoženjskopravni zahtevek
Ker obsojenec v letu 1991 ni le sklenil dveh fiktivnih pogodb, temveč je 26.7.1991 in 19.10.1991 tudi odobril izplačili po obeh fiktivnih pogodbah, je bilo kaznivo dejanje po 1. odstavku 244. člena KZ dokončano 26.7.1991 in 19.10.1991. S tem ko je pritožbeno sodišče odločilo o pritožbah pred potekom desetih let od navedenih datumov, to je 5.4.2001, ni prišlo do absolutnega zastaranja kazenskega pregona.
Ni bistveno, da si obsojenec s storitvijo kaznivega dejanja po 1. odstavku 244. člena KZ ni pridobil premoženjske koristi, pač pa je bistveno, da je s tem, ko je kot direktor podjetja drugemu na podlagi fiktivnih pogodb odobril izplačila, povzročil škodo podjetju, katerega direktor je bil. Tisti, ki škodo povzroči, pa je dolžan tako škodo, če je zoper njega uveljavljan premoženjskopravni zahtevek, poravnati.
ZUS člen 2, 2/1, 61, 61/1. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v osnovnem in srednjem izobraževanju v nazive (1994) člen 13, 13-3. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (1991) člen 29.
napredovanje v naziv - upravni spor - odločanje o zakonitosti akta
Sodišče odloča o sami stvari po določbi 1. odstavka 61. člena ZUS, če so izpolnjeni tudi pogoji iz 1. odstavka 2. člena ZUS; ker ZOFVI tega ne določa oziroma zaradi narave napredovanja tako odločanje ni potrebno, sodišče ni odločalo o samem napredovanju tožnika v naziv, kot je to zahteval v tožbi in pritožbi.
Ker lahko stranka umakne svojo vlogo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v vsakem trenutku, sodišču ni treba v sklepu o ustavitvi postopka navajati razlogov za umik in ustavitev postopka.
Po preteku objektivnega roka petih let od vročitve odločbe stranki, razen izjem, obnove ni mogoče več predlagati in tudi ne začeti postopka po uradni dolžnosti.
uporabno dovoljenje - pravni naslednik denacionalizacijskega upravičenca - stranka v postopku - varovanje pravic in koristi
Svoje pravice in pravne koristi tožnik kot pravni naslednik denacionalizacijskega upravičenca na zemljišču, na katerem stoji sporni objekt, kot stranka v postopku varuje že v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za ta objekt.
stroški skladiščenja carinskega blaga - stroški nastali po krivdi udeleženca v postopku
Ker je tožnik zavedel carinski organ, da je za uvoz spornega avtomobila podana carinska oprostitev in je carinski organ v naknadnem postopku uvoženi avto ponovno štel za carinsko blago ter odredil njegovo skladiščenje in nato odmeril carinske dajatve, so stroški skladiščenja avtomobila stroški postopka, ki jih je povzročil tožnik sam, zato jih na podlagi 2. odstavka 113. člena ZUP/86 tudi sam trpi. Pri tem pa ni važno, na koga se glasi račun za skladiščenje, ki ga je izdalo podjetje, ki se ukvarja s skladiščenjem.
ZPP člen 146, 146/1, 365, 365-3. ZUS člen 16, 16/1.
vročanje pisanj - imenovanje pooblaščenca za sprejemanje sodnih pisanj
Ker tožnik izkazano sprejema sodna pisanja na naslovu v Sloveniji, ni bilo podlage za zavrženje tožbe zaradi neimenovanja pooblaščenca za sprejemanje sodnih pisanj v Sloveniji.
ZUS člen 60, 73.ZZZDR člen 4, 102, 103, 119.ZZDej člen 47, 47/1.
omejitev roditeljske pravice
Z dopolnjenimi 15 leti otrok pridobi upravičenje do samostojnega uveljavljanja pravic iz 1. odstavka 47. člena ZZDej oziroma do tega niso več upravičeni njegovi starši po 2. odstavku istega člena. Ker pa je bila roditeljska pravica staršev omejena z odločbo CSD prav zaradi njunega uveljavljanja pravic iz 1. odstavka 47. člena ZZDej, je s tem odpadla pravna podlaga za ukrepanje po 119. členu ZZZDR.
CZ člen 9, 62, 154, 161-3. ZUP (1986) člen 3. ZUS člen 14, 14/3, 73. Uredba o uveljavljanju pravice do carinske oprostitve člen 17.
naknaden obračun carinskih dajatev
Ne gre za dve odločbi o isti stvari, če je bil tožnik najprej na podlagi listin, za katere je bilo kasneje ugotovljeno, da niso verodostojne, oproščen plačila carine, nato pa mu je bila carina o naknadnem obračunu izterjana. Gre namreč za različni dejanski in pravni podlagi za obračun carine za isto uvoženo blago.
Sodišče je prišlo do pravilnega zaključka, da organizacijska sprememba pomeni, da so postali trajno presežni vsi delavci zaposleni na inštitutu, za katere ni bilo mogoče najti drugega ustreznega dela.
trajno presežni delavci - kriteriji za določitev trajno presežnih delavcev
Tožena stranka ne pove, kateri kriteriji naj bi se uporabljali za reševanje trajno presežnih delavcev v tekstilni dejavnosti, dejansko pa tudi v reviziji potrjuje ugotovitev sodišča, da v primeru tožnice ni uporabila nobenih kriterijev.
ZPP člen 3, 5, 7, 8, 213, 215, 314, 314/1.URS člen 22, 25.
disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - sodni postopek - uporaba pravila o dokaznem bremenu - uporaba načela "in dubio pro reo"
Načelo "in dubio pro reo" in pravilo o dokaznem bremenu sme sodišče uporabiti šele tedaj, če na podlagi izvedenih dokazov (8. člen) ne more zanesljivo ugotoviti kakšnega pravno pomembnega dejstva.
Ker je tožena stranka, kljub preklicu prvostopnega sklepa o prenehanju delovnega razmerja z dne 1.2.1996, tudi v zadnjem sporu vztrajala, da je tožnici delovno razmerje prenehalo in tožnice po 14.4.1996 ni izrecno pozvala na delo, ji po tem datumu ni mogla očitati neupravičenih izostankov, ne glede na to, da si je tožnica zagotovila pravice pri zavodu za zaposlovanje.
prenehanje delovnega razmerja - zamolčanje podatkov ob sklenitvi delovnega razmerja
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih je sprejelo tudi sodišče druge stopnje, ne izhaja, da bi tožnica dajala neresnične podatke o svoji strokovni izobrazbi in strokovnih izpitih. Zato ni podan zakonit razlog za prenehanje delovnega razmerja.
prenehanje delovnega razmerja - zamolčanje podatkov
Delodajalec ne more uspešno trditi, da ni bil seznanjen z vsebino listin, ki jih je predložil delavec, če teh listin ni pregledal in se ni prepričal o njihovi vsebini. Zaradi tega ni utemeljena odpoved delovnega razmerja zaradi zamolčanja podatkov po določbi 8. točke prvega odstavka 100. člena Zakona o delovnih razmerjih (1990).
Ne glede na to, ali gre za spor iz pogodbe o delu po 4. točki 4. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 119/94 - ZDSS) ali za spor o premoženjskih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja po 2. točki 4. člena ZDSS, je za obe vrsti sporov stvarno pristojno delovno sodišče.
razporeditev na drugo delovno mesto - sodni postopek - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ugoditev tožbenemu zahtevku v prejšnjih sojenjih
Okoliščina, da sta sodišči v sporu že odločali in da je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku dvakrat ugodilo, ne pomeni v reviziji zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Če je prvostopenjsko sodišče pri svoji odločitvi bistveno kršilo procesne določbe oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje, to lahko pomeni samo to, da so bile njegove prejšnje odločitve pravno zmotne.
razporeditev na delovno mesto - dokončna odločba - napačen pravni pouk
Napačen pravni pouk delavcu ne more biti v škodo in ne spreminja dejstva, da se je bil tožnik dolžan ravnati po sklepu o razporeditvi šele po njegovi dokončnosti. Do tedaj ostaja "v veljavi" prejšnja razporeditev.
trajni presežek - zaposlitev pri drugem delodajalcu - plačilo odpravnine
Ker je bila tudi tožniku v okviru programa prestrukturiranja tožene stranke zagotovljena ustrezna zaposlitev v drugi družbi, tožena stranka tožniku ni bila dolžna plačati odpravnine po 36. f členu ZDR (1990), ne glede na njegovo vlogo, ki jo je odigral v postopku prestrukturiranja.