bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi in izvedenskim mnenjem - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z zatrjevanjem, da v obravnavanem primeru ni šlo za tako situacijo, kot je bila ugotovljena, zagovorniki smiselno uveljavljajo razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, torej razlog, katerega po določilu 2. odstavka 420. člena ZKP z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ni razlogov o odločilnih dejstvih - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Presoja, ali so v izpodbijani pravnomočni sodbi navedeni razlogi o odločilnih dejstvih (11. točka 1. odstavka 371. člena ZKP).
CZ člen 9, 62, 154, 161-3. ZUP (1986) člen 3. ZUS člen 14, 14/3, 73. Uredba o uveljavljanju pravice do carinske oprostitve člen 17.
naknaden obračun carinskih dajatev
Ne gre za dve odločbi o isti stvari, če je bil tožnik najprej na podlagi listin, za katere je bilo kasneje ugotovljeno, da niso verodostojne, oproščen plačila carine, nato pa mu je bila carina o naknadnem obračunu izterjana. Gre namreč za različni dejanski in pravni podlagi za obračun carine za isto uvoženo blago.
stroški skladiščenja carinskega blaga - stroški nastali po krivdi udeleženca v postopku
Ker je tožnik zavedel carinski organ, da je za uvoz spornega avtomobila podana carinska oprostitev in je carinski organ v naknadnem postopku uvoženi avto ponovno štel za carinsko blago ter odredil njegovo skladiščenje in nato odmeril carinske dajatve, so stroški skladiščenja avtomobila stroški postopka, ki jih je povzročil tožnik sam, zato jih na podlagi 2. odstavka 113. člena ZUP/86 tudi sam trpi. Pri tem pa ni važno, na koga se glasi račun za skladiščenje, ki ga je izdalo podjetje, ki se ukvarja s skladiščenjem.
Po preteku objektivnega roka petih let od vročitve odločbe stranki, razen izjem, obnove ni mogoče več predlagati in tudi ne začeti postopka po uradni dolžnosti.
Ker lahko stranka umakne svojo vlogo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v vsakem trenutku, sodišču ni treba v sklepu o ustavitvi postopka navajati razlogov za umik in ustavitev postopka.
ZUS člen 60, 73.ZZZDR člen 4, 102, 103, 119.ZZDej člen 47, 47/1.
omejitev roditeljske pravice
Z dopolnjenimi 15 leti otrok pridobi upravičenje do samostojnega uveljavljanja pravic iz 1. odstavka 47. člena ZZDej oziroma do tega niso več upravičeni njegovi starši po 2. odstavku istega člena. Ker pa je bila roditeljska pravica staršev omejena z odločbo CSD prav zaradi njunega uveljavljanja pravic iz 1. odstavka 47. člena ZZDej, je s tem odpadla pravna podlaga za ukrepanje po 119. členu ZZZDR.
ZUS člen 2, 2/1, 61, 61/1. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v osnovnem in srednjem izobraževanju v nazive (1994) člen 13, 13-3. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (1991) člen 29.
napredovanje v naziv - upravni spor - odločanje o zakonitosti akta
Sodišče odloča o sami stvari po določbi 1. odstavka 61. člena ZUS, če so izpolnjeni tudi pogoji iz 1. odstavka 2. člena ZUS; ker ZOFVI tega ne določa oziroma zaradi narave napredovanja tako odločanje ni potrebno, sodišče ni odločalo o samem napredovanju tožnika v naziv, kot je to zahteval v tožbi in pritožbi.
uporabno dovoljenje - pravni naslednik denacionalizacijskega upravičenca - stranka v postopku - varovanje pravic in koristi
Svoje pravice in pravne koristi tožnik kot pravni naslednik denacionalizacijskega upravičenca na zemljišču, na katerem stoji sporni objekt, kot stranka v postopku varuje že v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za ta objekt.
ZPP člen 146, 146/1, 365, 365-3. ZUS člen 16, 16/1.
vročanje pisanj - imenovanje pooblaščenca za sprejemanje sodnih pisanj
Ker tožnik izkazano sprejema sodna pisanja na naslovu v Sloveniji, ni bilo podlage za zavrženje tožbe zaradi neimenovanja pooblaščenca za sprejemanje sodnih pisanj v Sloveniji.
Ker je tožena stranka, kljub preklicu prvostopnega sklepa o prenehanju delovnega razmerja z dne 1.2.1996, tudi v zadnjem sporu vztrajala, da je tožnici delovno razmerje prenehalo in tožnice po 14.4.1996 ni izrecno pozvala na delo, ji po tem datumu ni mogla očitati neupravičenih izostankov, ne glede na to, da si je tožnica zagotovila pravice pri zavodu za zaposlovanje.
Sodišče je prišlo do pravilnega zaključka, da organizacijska sprememba pomeni, da so postali trajno presežni vsi delavci zaposleni na inštitutu, za katere ni bilo mogoče najti drugega ustreznega dela.
razporeditev na delovno mesto - dokončna odločba - napačen pravni pouk
Napačen pravni pouk delavcu ne more biti v škodo in ne spreminja dejstva, da se je bil tožnik dolžan ravnati po sklepu o razporeditvi šele po njegovi dokončnosti. Do tedaj ostaja "v veljavi" prejšnja razporeditev.
trajno presežni delavci - kriteriji za določitev trajno presežnih delavcev
Tožena stranka ne pove, kateri kriteriji naj bi se uporabljali za reševanje trajno presežnih delavcev v tekstilni dejavnosti, dejansko pa tudi v reviziji potrjuje ugotovitev sodišča, da v primeru tožnice ni uporabila nobenih kriterijev.
Disciplinski ukrep javni opomin je mogoče izreči za hujšo kršitev delovnih obveznosti le v primerih, če je bil tak izrek utemeljen v okviru upoštevanja načela individualizacije sankcije, ki velja tudi v disciplinskem postopku.
razporeditev na drugo delovno mesto - sodni postopek - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ugoditev tožbenemu zahtevku v prejšnjih sojenjih
Okoliščina, da sta sodišči v sporu že odločali in da je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku dvakrat ugodilo, ne pomeni v reviziji zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Če je prvostopenjsko sodišče pri svoji odločitvi bistveno kršilo procesne določbe oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje, to lahko pomeni samo to, da so bile njegove prejšnje odločitve pravno zmotne.
ZPP člen 3, 5, 7, 8, 213, 215, 314, 314/1.URS člen 22, 25.
disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - sodni postopek - uporaba pravila o dokaznem bremenu - uporaba načela "in dubio pro reo"
Načelo "in dubio pro reo" in pravilo o dokaznem bremenu sme sodišče uporabiti šele tedaj, če na podlagi izvedenih dokazov (8. člen) ne more zanesljivo ugotoviti kakšnega pravno pomembnega dejstva.
Ker je bil tožniku disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja izrečen zaradi konkretno ugotovljenih ravnanj, ki so v smislu pravilnika o odgovornosti delavcev tožene stranke pomenila hujšo kršitev delovnih obveznosti, tožniku delovno razmerje ni prenehalo iz razlogov moralno politične neprimernosti, oziroma obnovitveni razlog istega razloga ni podan.
ZPIZ člen 2, 3, 24, 24/3.ZPIZ člen 20, 292, 295.URS člen 2, 155.
pravica do predčasne pokojnine - načelo enakosti
Ker tožnik ob uveljavitvi novega ZPIZ ni pridobil niti ni mogel pridobiti pravice do predčasne pokojnine po prej veljavnih predpisih, niti te pravice po novem zakonu ni mogel pričakovati, načelo enakosti pred zakonom ni bilo kršeno, kot zmotno zatrjuje revizija.