denarno nadomestilo - nadomestilo za brezposelnost
Iz dejanskih zaključkov, do katerih je prišlo sodišče v izpodbijani sodbi, izhaja, da tožnik delovnega razmerja za določen čas ni sklenil v skladu z določbami 17. člena ZDR, saj ni uspel dokazati, da je šlo za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Sodišče je v nasprotju z zatrjevanjem tožnika zaključilo, da je šlo za njegovo protizakonito ravnanje, ker je ravnal z namenom, da bi izigral predpise in si na ta način pridobil pravico do denarnega nadomestila, kar pomeni, da so bile okoliščine za sklenitev delovnega razmerja v nasprotju z zakonom na strani tožnika.
Ker ZZZPB v 4. alinei prvega odstavka 19. člena določa, da pravice do denarnega nadomestila ne more uveljaviti delavec, ki mu je prenehalo delovno razmerje zaradi sklenitve delovnega razmerja v nasprotju z zakonom, splošnim aktom oziroma kolektivno pogodbo, če so okoliščine za tako sklenitev na strani delavca, je že tožena stranka pravilno in v skladu z veljavnimi predpisi zavrnila njegov zahtevek za priznanje pravice do denarnega nadomestila, pravilni pa sta tudi odločitvi sodišč prve in druge stopnje.
ZPIZ je sicer v 382. členu določil, da naj bi tudi sklad obrtnikov postal sklad za opravljanje storitev prostovoljnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja samostojnih podjetnikov, samozaposlenih, njihovih družinskih članov in pri njih zaposlenih delavcev po določbah tega zakona. Vendar do dneva odločanja z zakonom določeni organi navedenega še niso potrdili, prav tako z zakonom določenega in zahtevanega skladovega pokojninskega načrta, ki ga zahteva vsako prostovoljno zavarovanje po določbah tega zakona. Zato Vrhovno sodišče zaključuje, da način zavarovanja in postopki priznavanja pravic še vedno potekajo samo v skladu s pravili sklada, kar pomeni, da sklad še ni sestavni del pokojninskega in invalidskega zavarovanja po ZPIZ, ampak vsaj do sprejetja pokojninskega načrta ostaja zavarovanje pri tem skladu civilnopravno razmerje, zato je za reševanje sporov iz tega zavarovanja pristojno redno, ne pa specializirano sodišče.
trajni presežek - zaposlitev pri drugem delodajalcu - plačilo odpravnine
Ker je bila tudi tožniku v okviru programa prestrukturiranja tožene stranke zagotovljena ustrezna zaposlitev v drugi družbi, tožena stranka tožniku ni bila dolžna plačati odpravnine po 36. f členu ZDR (1990), ne glede na njegovo vlogo, ki jo je odigral v postopku prestrukturiranja.
prenehanje delovnega razmerja - zamolčanje podatkov
Delodajalec ne more uspešno trditi, da ni bil seznanjen z vsebino listin, ki jih je predložil delavec, če teh listin ni pregledal in se ni prepričal o njihovi vsebini. Zaradi tega ni utemeljena odpoved delovnega razmerja zaradi zamolčanja podatkov po določbi 8. točke prvega odstavka 100. člena Zakona o delovnih razmerjih (1990).
disciplinski postopek - ukrep prenehanja delovnega razmerja - kvalifikatorna okoliščina
Pri ugotavljanju posebnih okoliščin iz 89. člena ZDR (1990) gre za ugotavljanje dejanskega stanja in te okoliščine morajo ugotoviti že disciplinski organi delodajalca. Sodišče samo jih ne more ugotavljati, ampak lahko le presoja pravilnost in zakonitost dokončne delodajalčeve odločitve.
ZDR (1990) člen 61, 61/3, 100, 100/1-5.ZZVZZ člen 80.
prenehanje delovnega razmerja - odsotnost z dela - bolniški stalež
Mnenja in izvidi zdravnikov oziroma zdravniških komisij so le strokovna medicinska mnenja o zdravstveni sposobnosti zavarovancev za delo. V postopku odločanja o pravicah iz delovnega razmerja so le eden od možnih dokazov, ne pomenijo pa odločitve o pravicah delavca:
ne o njegovih pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ne o njegovih pravicah iz delovnega razmerja.
Iz določbe prvega odstavka 83. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90) izhaja, da delavec ne more zahtevati varstva pravice pri pristojnem sodišču, če je ni vložil v 15 dneh od prejema odločitve pristojnega organa. Gre za procesno predpostavko, zaradi katere je tožba, vložena v nasprotju z določili 83. člena ZTPDR, nedovoljena. Zato je sodišče v izpodbijani sodbi pravilno spremenilo sodbo sodišča prve stopnje in tožbo v tem delu pod 1/1. in 1/2 zavrglo. Rok je prekluziven in mora nanj sodišče paziti po uradni dolžnosti. Pri tem ni mogoče upoštevati določbe 105. člena zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93), ki podaljšuje rok za uveljavitev pravice do sodnega varstva v primeru molka organa, kar smiselno uveljavlja revizija, saj v konkretnem primeru ne gre za molk organa tožene stranke, ampak za vprašanje, ali je odgovor na pritožbo tožene stranke z dne 3.3.1992 ustrezal kot sklep ali ne. V tem primeru pa gre za dejansko ugotovitev obeh nižjih sodišč, ki je revizijsko sodišče zaradi določbe tretjega odstavka 370. člena ZPP niti ne more niti ne sme spreminjati. Ker je sodišče v izpodbijani sodbi izrecno navedlo, da gre za sklep tožene stranke z dne 3.3.1992, je bilo v tem delu možno edino zavrženje tožbe zaradi bistvene prekoračitve roka iz prvega odstavka 83. člena ZTPDR.
prenehanje delovnega razmerja - zamolčanje podatkov ob sklenitvi delovnega razmerja
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih je sprejelo tudi sodišče druge stopnje, ne izhaja, da bi tožnica dajala neresnične podatke o svoji strokovni izobrazbi in strokovnih izpitih. Zato ni podan zakonit razlog za prenehanje delovnega razmerja.
Sodišče prve stopnje in drugostopenjsko sodišče sta ugotovili (ugotovitev dejanskega stanja), da pri tožnici gre za stalno izpostavljenost negativnim vplivom, pa čeprav je iz opisa nalog, ki ga je predložila revidentka, razvidno, da je bila tožnica samo pretežno izpostavljena vplivu kemikalij in nevarnosti infekcije z veliko intenzivnostjo in tudi da delo opravlja pretežno stoje (uporabljeno izrazje ni povsem primerljivo). Ker pa gre za ugotovitev dejanskega stanja, na katero je revizijsko sodišče vezano zaradi določbe tretjega odstavka 370. člena ZPP, revizijsko sodišče soglaša z zaključki nižjih sodišč, da sporna pogodba o zaposlitvi ni bila v skladu s kolektivno pogodbo in sta zato nižji sodišči toženi stranki pravilno naložili, da je dolžna predložiti tožnici v podpis pogodbo o zaposlitvi, ki bo usklajena z določili kolektivne pogodbe.
Ne glede na to, ali gre za spor iz pogodbe o delu po 4. točki 4. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 119/94 - ZDSS) ali za spor o premoženjskih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja po 2. točki 4. člena ZDSS, je za obe vrsti sporov stvarno pristojno delovno sodišče.
priznanje tuje sodne odločbe - pravnomočnost tuje sodne odločbe - izvršljivost - potrdilo o pravnomočnosti sodne odločbe po avstrijskem pravu
Ker naš pravni red v 95. členu ZMZPP za priznanje tuje sodne odločbe zahteva potrdilo o pravnomočnosti, avstrijski pravni red pa predložitev takega potrdila omogoča, je bila odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za priznanje materialnopravno pravilna. Predlagateljica kljub večkratnemu pozivu sodišča zahtevanega potrdila ni predložila in zato ni izpolnila zahtevanega pogoja za priznanje tuje sodne odločbe.
ZKP člen 207, 207/5, 361, 392, 392/7, 398, 398/1-1.
pripor - trajanje pripora po vložitvi obtožnice - trajanje pripora v primeru delne razveljavitve obsodilne sodbe - odreditev pripora ob izreku sodbe - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - preizkus pripornih razlogov
Sodišče prve stopnje v primeru, če pred potekom dveh let od vložitve obtožnice izreče obsodilno sodbo, ni dolžno odpraviti pripora po 5. odstavku 207. člena ZKP, ko ta rok poteče, čeprav sodba v tem roku še ni postala pravnomočna.
V primeru, ko sodišče druge stopnje v celoti razveljavi sodbo glede obtoženca, ki je bil v priporu po vložitvi obtožnice že več kot dve leti, pritožbeno sodišče, tudi če obstaja priporni razlog, pripora ne more podaljšati v skladu z določbo 7. odstavka 392. člena ZKP, temveč mora pripor po 5. odstavku 207. člena ZKP odpraviti, ker po razveljavitvi ni več obsodilne sodbe.
Če je v primeru steka kaznivih dejanj obsodilna sodba le delno razveljavljena, v nerazveljavljenem obsegu še vedno obstaja, čeprav je v tem primeru kazen samo določena, ne pa tudi izrečena. Zato v tem primeru ni mogoče uporabiti določbe 5. odstavka 207. člena ZKP in dejstvo, da je rok dveh let od vložitve obtožnice že potekel, ne more vplivati na odločitev o ponovni odreditvi pripora.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - jezik v postopku - preiskovalna dejanja - obvestilo obdolžencu o zaslišanju prič - glavna obravnava - branje zapisnikov o zaslišanju prič
V zahtevi za varstvo zakonitosti je vložnik dolžan navesti konkretne kršitve zakona, na katere se sklicuje, in jih tudi obrazložiti, ker jih sodišče preizkusi samo v uveljavljanem obsegu (1. odstavek 424. člena ZKP). Zato se zahteva ne more sklicevati na razloge, navedene v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje.
Le v primeru obsojenčeve ali zagovornikove zahteve, da se obsojencu omogoči uporabljati v postopku svoj jezik, in bi sodišče kljub temu opravilo glavno obravnavo brez tolmača, bi bilo mogoče zaključiti, da je obsojenca prikrajšalo za pravico, določeno v 1. odstavku 8. člena ZKP. S tem bi storilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 3. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
Opustitev pouka obsojencu in drugim osebam, naštetim v 1. odstavku 8. člena ZKP, o pravici prevajanja ter opustitev zapisa v zapisniku, da so bile poučene in kaj so izjavile, lahko predstavlja relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 2. odstavka 371. člena ZKP, če je takšna pomanjkljivost vplivala ali mogla vplivati na zakonitost pravnomočne sodbe.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - načelo proste presoje dokazov - alibi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Alibi je po vsebini dokaz, ki določeno osebo izključi kot storilca kaznivega dejanja, zato je v interesu obrambe, da ga predloži že na samem začetku postopka oz. takoj ko odpadejo morebitni razlogi, zaradi katerih tega ni mogla storiti prej. V nasprotnem primeru, ko ni nekih razumnih razlogov za zakasnitev - na strani obrambe je, da opraviči časovni zamik tega dokaznega predloga -, je mogoče šteti, da je bil dan zgolj z namenom zavlačevanja kazenskega postopka.
V 427. členu ZKP je določeno ravnanje Vrhovnega sodišča, če se mu ob siceršnjem odločanju o zahtevi, vloženi zaradi razlogov, iz katerih jo je mogoče vložiti (prvi odstavek 420. člena ZKP), pojavi tak dvom. Če takega dvoma ni, tudi ni dolžno razlagati, zakaj ne, saj bi to dejansko pomenilo vstop skozi druga vrata zmotni ali nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja kot razlogu za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
skrajšani postopek - glavna obravnava - sojenje v nenavzočnosti zagovornika - priče - oprostitev pričanja - sprememba obtožbe - prekinitev glavne obravnave zaradi spremembe obtožbe - obrazložitev obsodilne sodbe - razlogi o krivdi
Motiv obsojenkinega sina kot privilegirane priče, zakaj ni želel izpovedati (sklicujoč se na to, da ker je bila glavna obravnava opravljena brez zagovornika), ni pomemben, saj ga v nasprotju s siceršnjimi pričami že samo dejstvo, da gre v razmerju do obsojenke za krvnega sorodnika v ravni vrsti, odvezuje dolžnosti pričanja (tretji odstavek 234. člena v zvezi z 2. točko prvega odstavka 236. člena ZKP).
Ker po spremembi obtožbe na glavni obravnavi (1. odstavek 344. člena ZKP) prekinitev le-te za pripravo obrambe ni obligatorna (2. odstavek istega člena), je v tem primeru ravnanje sodišča odvisno od obsega sprememb.
Ker je obdolženec prejel pravnomočni sklep o odreditvi pripora 24.9.2003, je osemdnevni rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti potekel 2.10.2003, zato je 14.10.2003 vložena zahteva za varstvo zakonitosti prepozna.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi dvoma v nepristranskost sodnika
Tožnikovo nezadovoljstvo z odločbo sodišča v drugi pravdni zadevi, četudi naj bi bila ta povod za sedanjo pravdo, ne spada med razloge smotrnosti ali druge tehtne razloge za prenos pristojnosti.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o podaljšanju pripora
Zahteva za varstvo zakonitosti, vložena zoper sklep o podaljšanju pripora, izdanega na podlagi 2. odstavka 207. člena ZKP, ni dovoljena (4. odstavek 420. člena ZKP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi dvoma v nepristranskost sodnika
Samo nezaupanje stranke ne spada med razloge iz 67. člena ZPP. Če dvomi v nepristranskost posameznega konkretnega sodnika, lahko predlaga njegovo izločitev, kar je tožeča stranka v tej zadevi že naredila, vendar ni uspela.