razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja - odmera preživnine za otroka - zmožnosti preživninskega zavezanca - odmera preživnine z začasno odredbo
Preživninske obveznosti staršev do otrok ne morejo biti izraz zgolj neke računske operacije. Vsi elementi, ki vplivajo na normativno konkretizacijo pravnega standarda možnosti staršev (poleg dohodkov, ki jih starša prejemata, tudi možnost dodatnih zaslužkov, preživninske obveznosti do drugih otrok, delo in vzgojna skrb tistega od staršev, pri katerem otrok živi itd.) pač niso taki, da bi jih bilo mogoče spraviti na skupen imenovalec (npr. izraziti v denarju).
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolčeine zaradi skaženosti - pojem skaženosti kot pravni standard - pravno priznana škoda
Ker je pri tožniku ni podana skaženost, torej opazna sprememba zunanjosti, tožnik ni upravičen od odkodnine za to obliko nepremoženjske škode.
Zahteva za obnovo ni omejena le na dejstva in dokaze, ki so se pojavili po pravnomočnosti sodbe, temveč je dovoljeno navajati oziroma predlagati tudi tiste, ki med kazenskim postopkom niso bili predlagani. Toda povsem jasno je, da ni mogoče šteti kot nove dejstva in dokaze, ki so bili uveljavljani že v postopku do pravnomočnosti sodbe.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S pomisleki v pravilnost in popolnost ugotovljenega dejanskega stanja vlagatelj uveljavlja razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zahteve za varstvo zakonitosti pa iz tega razloga ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izvajanje dokazov - dokazni predlog
Dokazni predlog mora biti določen, mora se nanašati na določeno dejstvo, ki je pomembno za kazenski postopek ter temeljiti na splošnih izkustvenih pravilih, da se s predlaganim dokazom zatrjevano lahko ugotovi. Zgolj izraženo mnenje o tem, kako se sodišče lahko seznani z dejstvi, pomembnimi za odločanje o zadevi, tem merilom ne ustreza in zato ni dokazni predlog.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni
S tem ko zagovornik ponuja lasten pogled na vrednotenje okoliščin za odmero kazni, uveljavlja razlog iz 4. točke 370. člena ZKP, kar pa je pritožbeni razlog, ki ga v zahtevi za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22157
KZ člen 169, 169/3.ZKP člen 427.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - razžalitev - namen zaničevanja - zahteva za varstvo zakonitosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Ali je storilec kaznivega dejanja razžalitve po 2. in 1. odstavku 169. člena KZ ravnal z namenom zaničevanja (3. odstavek navedenega člena), je dejansko vprašanje. Zato Vrhovno sodišče ocenjuje, da je pravilna presoja v zadevi odvisna predvsem od tega, ali so dejstva, ki jih obsojenec zatrjuje, resnična. Če bi se izkazalo, da so, bi bilo ob tehtanju, ali je podan zaničevalni namen, treba presoditi obsojenčeve trditve, da se je za ureditev razmer zavzemal že v okviru invalidskih organizacij, se po izkjučitvi obrnil tudi na varuha človekovih pravic ter nato na podlagi ustavne pravice do svobode izražanja svoje stališče in kritiko delovanja zasebnega tožilca opisal v spornih časopisnih člankih.
ZOR člen 186, 189, 200, 203, 277, 394. ZPOMZO-A. OZ.URS člen 14, 22.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - individualizacija odškodnine - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti od odškodnine za negmotno škodo - enotna sodna praksa - načelo denarnega nominalizma - formalni pravni viri - načelno pravno mnenje
Dosojeni znesek zadoščenja za vse oblike negmotne škode, ki jo je tožnik utrpel je tako glede na načelo individualizacije višine odškodnine, kot glede na načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine v skladu s standardom pravične denarne odškodnine.
ZOR člen 154, 154/1, 200, 203. OZ. ZPOMZO.URS člen 14, 22.
povrnitev negmotne škode - trajanje sodnega postopka in višina denarne odškodnine - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - obseg škode - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti od negmotne škode - enotna sodna praksa - uveljavitev OZ in ZPOMZO - načelno pravno mnenje
Tožnik je utrpel udarnino v predelu ledveno-križnega prvega dela hrbtenice s prenategom mehkih struktur, predvsem v ledvenem delu hrbtenice.
Vzročna zveza je sicer res pravno vprašanje. Vendar je podlaga za oceno, ali je določena škoda, ki jo utrpi oškodovanec, v vzročni zvezi s protipravnim ravnanjem odškodninsko odgovorne osebe, vselej dejanska. Brez naravne vzročnosti praviloma tudi pravna vzročnost ne obstaja (izjema velja za opustitve dolžnega ravnanja, kjer pravo pogoj fingira kot vzrok). Če določeno ravnanje tudi s stališča naravne vzročnosti ne more biti vzrok določeni škodi, potem seveda tudi o pravni vzročnosti ne moremo govoriti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22086
KZ člen 218.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper premoženje - izsiljevanje - vzročna zveza - zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje odločbe o kazni - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je sodišče ugotovilo, da sta obsojeni B. in obtoženi S. oškodovancu grozila, ta pa jima je zaradi tega izročil zahtevani denar, je s tem ugotovilo tudi vzročno zvezo med ravnanjem obsojenega B. in prepovedano posledico.
Vrhovno sodišče ob odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti ne presoja primernosti izrečene kazenske sankcije.
nova prošnja za azil - spremenjene okoliščine - dokazno breme
Na podlagi 41. člena ZAzil azilni organ ni dolžan izvesti postopka, če prosilec ne predloži dokaza, da so se zanj okoliščine po izdaji prejšnje odločbe bistveno spremenile.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je tožnikovo vlogo po opominu za plačilo sodne takse za pritožbo štelo za zahtevo za odmero sodne takse po 27. členu ZST, saj je tožnik ob opominu ugovarjal višini sodne takse. Tožnik v tem upravnem sporu ne more uspeti s pritožbenim ugovorom o združitvi postopkov. Odločitev o združitvi postopkov po 41. členu ZUS je procesna odločitev, na katero odmera sodnih taks ne more vplivati.
ukrep urbanističnega inšpektorja - gradnja brez ustreznega dovoljenja
Ker je bilo v postopku ugotovljeno in tudi ni sporno, da je tožnik začel z gradnjo brez ustreznega dovoljenja, tožnik ne more uspeti z ugovorom, da je za dovoljenje zaprosil.
ukrep inšpektorja za graditev - uporaba objekta brez uporabnega dovoljenja - prepoved uporabe objekta
Ker tožnik objekte uporablja brez uporabnega dovoljenja, čeprav mu je bilo z odločbo naloženo, da si tako dovoljenje pridobi, je podana podlaga za ukrep inšpektorja za graditev po določbi 3. točke 91. člena ZGO o prepovedi uporabe objektov.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - upravni spor - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, ker je svojo presojo oprlo na odlok, ki ga je Ustavno sodišče RS razveljavilo. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremenilo in tožbo zavrnilo.
ZVojI člen 4, 4/1-2. ZUP (1986) člen 137. ZUS člen 73.
civilni invalid vojne - okvara zdravja zaradi poškodbe, ki jo je povzročil zapuščeni vojaški material
V postopku ni bilo ugotovljeno, ali je tožnik okvaro zdravja utrpel zaradi poškodbe, ki jo je povzročil zapuščeni vojaški material oz. v pravnorelevantnih okoliščinah iz 1. in 4. člena ZVojI.
kršitev ustavnih pravic - sodno varstvo v upravnem sporu
Ker je tožeča stranka izpodbijala akte preiskovalnega sodnika, izdane v kazenskem postopku po določbah ZKP, s tožbo v upravnem sporu, bi moralo sodišče prve stopnje (upravno sodišče) njeno tožbo zavreči, saj ji je bilo zagotovljeno drugo sodno varstvo v okviru kazenskega postopka.
stalno prebivališče - izbris iz registra stalnih prebivalcev
Pravilna je odločitev upravnih organov o izbrisu tožnika iz registra stalnih prebivalcev, saj tožnik ne živi na navedenem naslovu najmanj od 6.5.1996, ko je bila opravljena izvršba s prisilno izselitvijo tožnika iz hiše, kjer je imel prijavljeno stalno prebivališče.
ZUN člen 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 62, 62/2.ZKZ člen 11. ZUS člen 72, 73.
odločba o dovolitvi priglašenih del - prepoved gradnje na najboljših kmetijskih zemljiščih - veljavnost družbenega plana za obdobje 1986-1990
Ker je na najboljših kmetijskih zemljiščih po ZKZ/86 prepovedana vsaka gradnja, razen gradnja infrastrukturnih in vojaških objektov, niti ni pomembno, ali bi za gradnjo nameravanega objekta zadoščala odločba o dovolitvi priglašenih del ali pa bi bilo potrebno lokacijsko dovoljenje. Nelegalne gradnje na najboljših zemljiščih pa ne pomenijo neenakega obravnavanja tožnika, saj za te gradnje ni bilo izdano nobeno dovoljenje. Opredelitev najboljših kmetijskih zemljišč v Srednjeročnem družbenem planu za obdobje 1986-1990 velja tudi po letu 1990, saj je bila veljavnost teh planov podaljšana z ZPUP.
upravni spor - obnova sodnega postopka - nova dejstva in novi dokazi
Ni mogoče dovoliti obnove sodnega postopka zaradi razloga iz 1. tč. 1. odst. 85. čl. ZUS - nova dejstva in dokazi, če je sodišče odločilo v upravnem sporu na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku.