ZOR člen 186, 189, 200, 203, 277, 394. ZPOMZO-A. OZ.URS člen 14, 22.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - individualizacija odškodnine - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti od odškodnine za negmotno škodo - enotna sodna praksa - načelo denarnega nominalizma - formalni pravni viri - načelno pravno mnenje
Dosojeni znesek zadoščenja za vse oblike negmotne škode, ki jo je tožnik utrpel je tako glede na načelo individualizacije višine odškodnine, kot glede na načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine v skladu s standardom pravične denarne odškodnine.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja - odmera preživnine za otroka - zmožnosti preživninskega zavezanca - odmera preživnine z začasno odredbo
Preživninske obveznosti staršev do otrok ne morejo biti izraz zgolj neke računske operacije. Vsi elementi, ki vplivajo na normativno konkretizacijo pravnega standarda možnosti staršev (poleg dohodkov, ki jih starša prejemata, tudi možnost dodatnih zaslužkov, preživninske obveznosti do drugih otrok, delo in vzgojna skrb tistega od staršev, pri katerem otrok živi itd.) pač niso taki, da bi jih bilo mogoče spraviti na skupen imenovalec (npr. izraziti v denarju).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22157
KZ člen 169, 169/3.ZKP člen 427.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - razžalitev - namen zaničevanja - zahteva za varstvo zakonitosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Ali je storilec kaznivega dejanja razžalitve po 2. in 1. odstavku 169. člena KZ ravnal z namenom zaničevanja (3. odstavek navedenega člena), je dejansko vprašanje. Zato Vrhovno sodišče ocenjuje, da je pravilna presoja v zadevi odvisna predvsem od tega, ali so dejstva, ki jih obsojenec zatrjuje, resnična. Če bi se izkazalo, da so, bi bilo ob tehtanju, ali je podan zaničevalni namen, treba presoditi obsojenčeve trditve, da se je za ureditev razmer zavzemal že v okviru invalidskih organizacij, se po izkjučitvi obrnil tudi na varuha človekovih pravic ter nato na podlagi ustavne pravice do svobode izražanja svoje stališče in kritiko delovanja zasebnega tožilca opisal v spornih časopisnih člankih.
ZKP člen 207, 207/5, 361, 392, 392/7, 398, 398/1-1.
pripor - trajanje pripora po vložitvi obtožnice - trajanje pripora v primeru delne razveljavitve obsodilne sodbe - odreditev pripora ob izreku sodbe - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - preizkus pripornih razlogov
Sodišče prve stopnje v primeru, če pred potekom dveh let od vložitve obtožnice izreče obsodilno sodbo, ni dolžno odpraviti pripora po 5. odstavku 207. člena ZKP, ko ta rok poteče, čeprav sodba v tem roku še ni postala pravnomočna.
V primeru, ko sodišče druge stopnje v celoti razveljavi sodbo glede obtoženca, ki je bil v priporu po vložitvi obtožnice že več kot dve leti, pritožbeno sodišče, tudi če obstaja priporni razlog, pripora ne more podaljšati v skladu z določbo 7. odstavka 392. člena ZKP, temveč mora pripor po 5. odstavku 207. člena ZKP odpraviti, ker po razveljavitvi ni več obsodilne sodbe.
Če je v primeru steka kaznivih dejanj obsodilna sodba le delno razveljavljena, v nerazveljavljenem obsegu še vedno obstaja, čeprav je v tem primeru kazen samo določena, ne pa tudi izrečena. Zato v tem primeru ni mogoče uporabiti določbe 5. odstavka 207. člena ZKP in dejstvo, da je rok dveh let od vložitve obtožnice že potekel, ne more vplivati na odločitev o ponovni odreditvi pripora.
ZOR člen 154, 154/1, 200, 203. OZ. ZPOMZO.URS člen 14, 22.
povrnitev negmotne škode - trajanje sodnega postopka in višina denarne odškodnine - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - obseg škode - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti od negmotne škode - enotna sodna praksa - uveljavitev OZ in ZPOMZO - načelno pravno mnenje
Tožnik je utrpel udarnino v predelu ledveno-križnega prvega dela hrbtenice s prenategom mehkih struktur, predvsem v ledvenem delu hrbtenice.
Vzročna zveza je sicer res pravno vprašanje. Vendar je podlaga za oceno, ali je določena škoda, ki jo utrpi oškodovanec, v vzročni zvezi s protipravnim ravnanjem odškodninsko odgovorne osebe, vselej dejanska. Brez naravne vzročnosti praviloma tudi pravna vzročnost ne obstaja (izjema velja za opustitve dolžnega ravnanja, kjer pravo pogoj fingira kot vzrok). Če določeno ravnanje tudi s stališča naravne vzročnosti ne more biti vzrok določeni škodi, potem seveda tudi o pravni vzročnosti ne moremo govoriti.
Zahteva za obnovo ni omejena le na dejstva in dokaze, ki so se pojavili po pravnomočnosti sodbe, temveč je dovoljeno navajati oziroma predlagati tudi tiste, ki med kazenskim postopkom niso bili predlagani. Toda povsem jasno je, da ni mogoče šteti kot nove dejstva in dokaze, ki so bili uveljavljani že v postopku do pravnomočnosti sodbe.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni
S tem ko zagovornik ponuja lasten pogled na vrednotenje okoliščin za odmero kazni, uveljavlja razlog iz 4. točke 370. člena ZKP, kar pa je pritožbeni razlog, ki ga v zahtevi za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati.
skrajšani postopek - glavna obravnava - sojenje v nenavzočnosti zagovornika - priče - oprostitev pričanja - sprememba obtožbe - prekinitev glavne obravnave zaradi spremembe obtožbe - obrazložitev obsodilne sodbe - razlogi o krivdi
Motiv obsojenkinega sina kot privilegirane priče, zakaj ni želel izpovedati (sklicujoč se na to, da ker je bila glavna obravnava opravljena brez zagovornika), ni pomemben, saj ga v nasprotju s siceršnjimi pričami že samo dejstvo, da gre v razmerju do obsojenke za krvnega sorodnika v ravni vrsti, odvezuje dolžnosti pričanja (tretji odstavek 234. člena v zvezi z 2. točko prvega odstavka 236. člena ZKP).
Ker po spremembi obtožbe na glavni obravnavi (1. odstavek 344. člena ZKP) prekinitev le-te za pripravo obrambe ni obligatorna (2. odstavek istega člena), je v tem primeru ravnanje sodišča odvisno od obsega sprememb.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi dvoma v nepristranskost sodnika
Tožnikovo nezadovoljstvo z odločbo sodišča v drugi pravdni zadevi, četudi naj bi bila ta povod za sedanjo pravdo, ne spada med razloge smotrnosti ali druge tehtne razloge za prenos pristojnosti.
ukrep urbanističnega inšpektorja - gradnja brez ustreznega dovoljenja
Ker je bilo v postopku ugotovljeno in tudi ni sporno, da je tožnik začel z gradnjo brez ustreznega dovoljenja, tožnik ne more uspeti z ugovorom, da je za dovoljenje zaprosil.
ZUP (1986) člen 49. ZUS člen 25, 25/1-2, 59, 59/1, 74, 74/3-3.
priglasitev del - stranka v postopku - stranski udeleženec - sodelovanje v novem postopku za izdajo odločbe
Če je oseba kot stranka (stranski udeleženec) sodelovala v postopku za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del, ki se je končal z zavrnitvijo zahteve stranke, ji ni mogoče iz tega razloga odreči sodelovanja v novem postopku za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del na podlagi nove zahteve istega investitorja za isti objekt.
nova prošnja za azil - spremenjene okoliščine - dokazno breme
Na podlagi 41. člena ZAzil azilni organ ni dolžan izvesti postopka, če prosilec ne predloži dokaza, da so se zanj okoliščine po izdaji prejšnje odločbe bistveno spremenile.
ZVojI člen 4, 4/1-2. ZUP (1986) člen 137. ZUS člen 73.
civilni invalid vojne - okvara zdravja zaradi poškodbe, ki jo je povzročil zapuščeni vojaški material
V postopku ni bilo ugotovljeno, ali je tožnik okvaro zdravja utrpel zaradi poškodbe, ki jo je povzročil zapuščeni vojaški material oz. v pravnorelevantnih okoliščinah iz 1. in 4. člena ZVojI.
ukrep inšpektorja za graditev - uporaba objekta brez uporabnega dovoljenja - prepoved uporabe objekta
Ker tožnik objekte uporablja brez uporabnega dovoljenja, čeprav mu je bilo z odločbo naloženo, da si tako dovoljenje pridobi, je podana podlaga za ukrep inšpektorja za graditev po določbi 3. točke 91. člena ZGO o prepovedi uporabe objektov.
Ker tožnika ob izdaji inšpektorjeve odločbe nista imela lokacijskega dovoljenja in ne odločbe o dovolitvi priglašenih del, je bil inšpektorjev ukrep utemeljen. Glede na to, da se je tudi tožnik razglasil za investitorja objekta ob ogledu in je brez pripomb podpisal zapisnik o tem, je pravilno stališče, da sta tožnik oz.
tožnica dolžna odstraniti nelegalno zgrajen objekt. Odločba prvostopnega upravnega organa ni neizvršljiva zato, ker je v njej navedeno, da stoji sporni objekt na 3 parcelah, saj je objekt točno določen in ni možna njegova zamenjava s kakšnim drugim objektom.
pritožba zoper odločbo organa prve stopnje - vsebina pritožbe - odločanje organa druge stopnje o pritožbi
Tožnica je v vlogi z dne 18.12.1995 navedla vse bistvene sestavine pritožbe in bi jo zato organ druge stopnje moral šteti skupaj z vlogo z dne 27.12.1995 kot obrazloženo pritožbo, torej kot eno pritožbo obeh tožnic ter o zadevi odločiti meritorno.
ukrep urbanističnega inšpektorja - gradnja brez ustreznega upravnega dovoljenja
V upravnem sporu zaradi odreditve inšpekcijskega ukrepa - odstranitev objekta je pomembna le ugotovitev, da je investitor začel z gradnjo objekta brez ustreznega upravnega dovoljenja in ker ta ugotovitev ni sporna, je bila tožba pravilno zavrnjena.
kršitev ustavnih pravic - sodno varstvo v upravnem sporu
Ker je tožeča stranka izpodbijala akte preiskovalnega sodnika, izdane v kazenskem postopku po določbah ZKP, s tožbo v upravnem sporu, bi moralo sodišče prve stopnje (upravno sodišče) njeno tožbo zavreči, saj ji je bilo zagotovljeno drugo sodno varstvo v okviru kazenskega postopka.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - upravni spor - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, ker je svojo presojo oprlo na odlok, ki ga je Ustavno sodišče RS razveljavilo. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremenilo in tožbo zavrnilo.